OBALNO-KRAŠKA regija
01.05.2011: Kolesarjenje po Krajinskem parku doline Glinščice in vzpon na Slavnik (1028m), južno od Kozine
Nedeljo 1.5. smo si s prijatelji izbrali za izlet proti Primorski. Sama sem se namesto pohoda odločila za kolesarjenje po trasi opuščene železnice v Krajinskem parku doline Glinščice, vsi ostali pa za vzpon na Slavnik (1108m), katerega izhodišče je v vasi Podgorje, nekaj kilometrov južno od Kozine.
Mojo kolesarsko turo sem začela na parkirišču v Podgorju, kjer pohodniki štartajo svoj vzpon na Slavnik, na pot Krajinskega parka pa sem vstopila na odcepu glavne ceste Kozina–Koper za Klanec. Celotna pot krajinskega parka poteka na območju Občine Hrpelje - Kozina in sosednje občine Dolina v Italiji. Sama sem prevozila le del poti, od občine Kozina - Hrpelje do Doline (San Dorligo della Valle), torej: začetek v vasi Podgorje - Prešnica - Klanec pri Kozini - nato smer za Ocizla in Beka - prečkanje meje v zaselku Botač (Botazzio) - Sant Antonio in Bosco - Bagnoli - San Dorligo della Valle (IT).
Kolesarsko-sprehajalna pot je makadam cesta, ki je na določenih predelih tudi precej kamnita, zato je gorsko kolo z debelejšimi gumami več kot potreben. Cesta je dovolj široka, tako da ni ovir niti za sprehajalce niti za kolesarje, ki se en drugemu umikajo. Še posebej se mi je zdel zanimiv tisti del poti (pred prečkanjem meje), ki sem ga prevozila skozi "tunelčke", vdelane v mogočno skalovje. Od tam se ponuja čudovit razgled na slovensko obalo z dobro vidnim morjem. Zares moj cilj ni bila Italija. Ker se je pot vila stran od glavne asfaltne ceste, niti nimaš občutka, kje se zares nahajaš. Le 2x je bila prekinitev kolesarsko-sprehajalne poti, ki seka lokalno cesto, tako da si lahko odčitaš ime kraja. Da sem "prestopila" k sosedom, sem posumila, ko so me nekateri prijazni sprehajalci in kolesarji začeli pozdravljati z "Buon-giorno " :-)
Pot na slovenski strani (predvidevam, da bi z nadaljevanjem kolesarjenja prišla nazaj v Slovenijo) ponuja menda še veliko lepega za videti. Takole piše na spletni strani občine Hrpelje-Kozina:
" Lepo urejena sprehajalno-kolesarska pot in druge pešpoti, ki so speljane skozi pestro krajino z ilirskim, sredozemskim in alpskim rastlinstvom, vodijo do jam s starodavnimi napisi ter do izvirov in razglednih točk z edinstvenim pogledom na Tržaški zaliv. Izredno slikovit je tudi 36-metrski slap Supet, ki včasih pozimi poledeni. Ostanki rimskega vodovoda, razvaline gradu Lorencon in Muhovega gradu ter starih mlinov in cerkev svete Marije pričajo o bogati zgodovini teh krajev."
Vsekakor dobra ideja, da se vrnemo semkaj še 1x. Kolesarska pot je primerna tudi za otroke, dolžino poti pa si itak lahko vsak odmeri sam.
Več o vzponu na Slavnik na Markotovem blogu:
http://imedi.si/blog/jeanmark/2011/05/01/slavnik-1028/.
08.05.2021 - Obalni odklop s prijateljico
Tole pa je bil eden tistih dnevov, ki si ga vzameš za prijateljico in počneš vse tiste stvari, ki jih imaš rad in odklopiš od vsega.
Preprosto - pravi užitek.
Nočitev sem nama uredila v Villi Andor v Ankaranu, kje so naju presenetili predvsem z okusno hrano, prijetno teraso in prijaznostjo.
Doživeli sva res krasen sončni zahod v Kopru, naslednje jutro pa sva skočili na kolo, ki sva si jih lahko izposodili kar v Vili Andor, potem pa sva malce raziskali obalne stezice.
Cca 60km se nama je nabralo na poti: Ankaran-Piran-Ankaran, pa vmes še malo gori doli po izven koprskih stezicah (Triban - Vanganel - Kampel). Presenetljivo, koliko lepih stezic, mimo katerih se pogosto samo peljemo, ko se odpravljamo na slovensko obalo.
12.06.2011: Družinska kolesariada po Poti zdravja prijateljstva (Porečanka1) in obisk Čarobnega dne v Kopru
Nedelja 12.junija je bila rezervirana za "čarobne otroške trenutke" v Kopru (prireditev Čarobni dan pod organizacijo NETVIZIJE). Vendar smo ga izkoristili tudi in predvsem za družinsko kolesarjenje ob slovenski obali.
Izbrali smo si urejeno in označeno kolesarsko pot po nekdanji ozkotirni železniški progi med Trstom in Porečem. Le-ta je menda obratovala med letoma 1902 in 1935. Pot je lahka, večinoma asfaltirana, makadam pa lepo urejen in bistveno manj "odbijajoč" kot tista pot, ki sem jo prevozila po Krajinskem parku doline Glinščice. Idealno torej za otroke. Vsega skupaj smo naredili cca 23km. To je nekaj km manj kot npr. Mojstrana-Kranjska gora in nazaj, zato pa z dvema manjšima vzponoma, ki za 7 letnega otroka lahko pomeni seveda svojstven napor (bravo Kaja!!).
- Start: ob 12:10/parkirišče pri mejne prehodu Sečovlje
- Pot: kolesarska trasa D-8,
- Razdalja: 23 km
- Cilj: 14:30,Koper
Kako smo torej kolesarili ? Najprej smo se vozili mimo Sečoveljskih solin in nato ob obali mimo kampa Lucije pri Portorožu, kjer smo zavili desno v smeri proti Strunjanu. Tu sta se morali Nastja in Kaja soočiti s prvim vzponom. Ob vseh "AH-ih" in "JOJ-ih", Kaja vendarle ni hotela sestopiti s kolesa in je trmasto brcala v hrib. 
Pred tunelom Valeta (550m) smo se okrepčali z jabolkom in bili seveda največji heroji po Kajinih besedah. Vožna skozi prijetno hladen tunel Valeta nas je "osvežil" za nadaljno kolesarjenje. Ko smo se že ravno dodobra segreli na soncu, nam je prav prišel še en tunelček, preden smo prispeli do Izolske obale. Nekako smo se znašli na križišču, kjer vodijo glavne ceste proti Kopru, zato smo bili 
primorani se odločite za krajši nevarnejši odsek po glavni cesti (cca 100m), kjer smo s prečkanjem ceste vendarle prišli na kolesarsko pot, ki ob obali vodi v smeri proti Kopru. Zanimiva preiskušnja discipline in upoštevanja pravil kolesarske vožnje za Nastjo, ki čez nekaj dni v šoli opravlja kolesarski izpit :-)
V Kopru smo se najprej dobro najedli, potem pa se poveselili v Deželi Pika Nogavičke, Deželi Čebelice Maje, Deželi Janka in Metke, Deželi Petra Pana.
Seveda ni bilo mogoče prezreti Jumping-trampolina in slastnega sladoleda. Najbolj zabavna pa se nam je zdela otroška ustvarjalnica, kjer smo punce izdelale otroške torbice. Časa je bilo še tudi dovolj za skok v vodo (samo Marko in Kaja). Pri tem ju ni oviralo dejstvo, da smo doma pozabili kopalke in brisače. Kopalke so nadomestile spodnje hlače, brisače pa jopica z dolgimi rokavi in toplo sonce :-).
Lep dan za nami....pred nami pa nova misel "kam naslednjič?"....
17km krožna pot od Sočerge do Kraškega robu (Veli Badin) in vzponim na Kuk ((498m) - 27.marec 2022
Sončna nedelja (in tik pred napovedjo deževnega aprilskega vremena) me je v družbi dveh kolegic zvabila v smer proti Krasu. Vsaj sedaj, v spomladanskem času in pred vročim poletjem, je tam prijetno pohajkovati.
Cilj nam je bil Kraški rob, t.i. "ušesa Istre"; kjer smo prisluhnile in si razgledale čudovito naravo na meji med Istro in Krasom.
Ušesa istre so pravzaprav simbolični vzdevek za Veli Badin oz. Kraški rob, katerega glavna posebnost so "spodmoli", ki veljajo menda za največje v Sloveniji. Res lepa formacija apnenčastega ostenja, ki doseže globino do 13m in višine 12m (ali celo več), nastanek teh čudovitih skalnatih oblik pa pripisujejo različnim dejavnikom: tektonskim, temperaturnim, korozivnim in verjetno tudi biološkim.
Pot smo začele ob gostilni Sočerga, ob cesti cca 300m pod hribom, ki po asfaltirani gozdni poti vodi do cerkvice Sv. Kvirik. In ko takole pregledam fotografije različnih motivov narave, lahko rečem, da smo izbrale res lepo in slikovito pot, na kateri se ti ponudi veliko zanimivih točk postankov.
Na poti do Velikega Badina kreneš 50m s poti, kjer si lahko ogledaš zanimiv skalnati bunker, v nadaljevanju naravni kamniti most, na koncu pa seveda presežek narave - to je Veli Badin z znamenitimi "spodmoli". Tule smo si vzele kar nekaj časa, saj enostavno ne moreš naprej, ker te neka sila narave dobesedno ustavi, da občuduješ lepoto oblikovanih skal.
Ko smo se naužile "spodmolov", smo nadaljevale pot do naselja Movraž, tam pa povprašale domačinko, katera je najboljša pot za vzpon na Kuk. In takšen lokalni nasvet se res izkaže za več kot hvaležen. Za vzpon na Kuk je od tu na voljo daljša ali bolj strma in krajša pot. Izberemo slednjo, kar nam je predlagala tudi prijazna domačinka, češ...saj delujemo kot prave pohodnice. No, ta vzpon res ni bil strm in recimo da imajo tu na Krasu svojo kategorizacijo hribovskih vzponov :-).
Pot se do vrha Kuka vije po res lepi poti, na vrhu pa se ti ponudi čudovit razgled in možnost srečanja s konji, ki se pasejo izza ograje in so nam žal delovali malce shirani. In tako sami.
V upanju, da imajo tukaj pod vrhom Kuka svojega skrbnika smo sestopile po isti poti do naselje Movraž.
Ker smo avto imele na drugi strani hriba, je bilo potrebno premagati še tega :-)
Podale smo se tako po KRIŽEVI POT iz Movraža k cerkvici sv. Kvirika in uspešno sklenile pot do avtomobila, ki smo ga parkirala ob cesti pri Gostilni " Sočerga " (naslov: Sočerga 1).
Ja, kar pošteno smo se nahodile na ta dan in zaključile z bilanco prehojene poti v dolžini cca 17km: Sočerga - cerkev Sv. Kvirka - Veli Badin - preko Movraške vale do naselja Movraž - vzpon na Kuk - spust do Movraža in po "križevi poti" ponovno v hrib do cerkvice sv. Kvirika.
Po obalnih stezicah - po Seški poti (7km); 23.1.2022
Slovenska obala nas običajno privabi v toplejših mesecih leta, ko je čas za kopanje in morda tudi kakšno kolesarjenje. Temperature v letošjem januarju kar pestro skačejo iz minusa v plus, vremenske razmere pa kot "mešano na žaru": dež, sneg, megla, sonce, ....
Za današnjo, predzadnjo nedeljo v januarju sem nama tako izbrala SLO obalo. Če nas pot semkaj res redkokdaj zanese med letom, je zato primerno in prav, da včasih uberemo korake tudi po obalnih stezicah.
Tokrat sem nama izbrala krožno Seško pot (7km). To začneš kar v Portorožu po Strmi pot in Senčni ulici, nato pa nadaljuješ po gozdni poti mimo oljčnih nasadov do polotoka Seča, kjer se ti odpre pogled na Sečoveljske soline in Jernejev kanal. Pa mimo Forme Vive in kampa Lucija.
Za zaključek se zapeljeva še v Strunjan, kjer parkirava na manjšem parkirišču pred župnijsko cerkvijo Marijinega prikazanja, od koder se peš odpraviš proti Mesečevemu zalivu.
Pot je lepo urejena in na določenih delih tudi varovana. Kljub zimskemu času, je bilo povsem enostavno hoditi navzdol, je pa previdnost potrebna, saj če so tla vlažna, hitro lahko spodrsne. Do zaliva so stopnice oz. se spustiš navzdol, nazaj pa seveda v hrib, kar te v tem času leta samo prijetno ogreje. Priporočam izlet, Seška pot je zelo dobro označena, s skoraj več usmerjevalnimi znaki, kot jih premore kakšen gorski vrh.
Poprvomajsko pohajkovanje po Obali (Akvarij Piran, Aquapark Žusterna, Marezige)
Želja, da gremo punce lovit "sonce" na Obalo se je na današnji dan (2.5.2014) izjalovila, saj smo v Piranu doživeli tak naliv, da ga težko opišem, priložnosti za foto dokaz pa ni bilo. V eni roki dežnik, z nogami pa v globokih lužah. Mokre smo bile do zadnje plati, medtem ko smo korakale navkreber po ozkih piranskih uličicah, po katerih je drla voda. Dvomim, da imajo v Piranu za odvodjavanje uličic res dobro poskrbljeno za take primere.
Kakorkoli že, vremensko neugodne pogoje smo zato izkoristile za obisk Akvarija v Piranu, kopanje v Aquapark Žusterni in za obisk vinorodnega kraja Marezige, na domačiji družine Bržan.
Marezige se nahajajo cca 10 km nad Koprom in vas se mi je takoj prikupila, mož pa bi bil nad njenimi cestami verjetno še posebej navdušen, saj ponuja dinamičen teren tudi za bolj zahtevnega kolesarja. Vsekakor je to vinorodno področje - dom refoška in malvazije. Pri Bržanovih je čudovit razgled na Slavnik in na obalo.
Hvala ga. Nadi (eni od obiskovalk moje spletne strani :-) za prijazen sprejem, da me še naprej spremlja na tem spletnem mestu in da mi morda tudi sama zaupa družinske popotniške izkušnje.
Škocjanske jame (učna pot Škocjan) - oktober 2008
18.10.2008 - Izlet z Društvom prijateljev mladine Trzin, obisk Škocjanskih jam in sprehod po učni poti Škocjan
To je bil izlet, ki je v lepem sončnem dnevu bil ne samo prijeten in zabaven, pač pa tudi poučen za otroke in odrasle. Naj pohvalim našega vodiča Ladota, ki je izbral res super destinacijo in nam postregel tudi z nekaj zanimivimi informacijami.
Za vse, ki smo se izleta udeležili (cca 50, če se ne motim) pa upam, da se bomo še kdaj oz. večkrat odločili za takšna prijetna druženja. Otroci so uživali, naši dve punci sta bili navdušeni predvsem nad vožnjo z vlakom (Lj.-Divača); pa seveda nad jamo in zanimivostmi ki smo jih srečali na učni poti.
Več slik na stari spletni strani: http://www.nastja.com/old/travel/skocjan-jame.htm