Družinski izleti in potovanja


Smo štiričlanska družina (Marko, Mojca, Nastja/Natka in Kaja/Kajči).

Marko nas navdihuje in vpeljuje v svet računalništva in ostalih tehnologij, kar poenostavi tudi naša potovanja. Njemu gredo zasluge za rešitve, ki jih uporabim na moji strani (montaža kakšnega videa, izris zemljevida preko zbranih gps koordinat, arhiviranje bogate zbirke digitalnih fotografij, Drupal support ipd.).

Nastja postaja kopija svojega očka, ki ji daje gonilno silo. Ima neizmerno energijo, je spretna, malce samosvoja, vedoželjna in rada poskuša nove stvari. Vsekakor je med prvimi, ko je potrebno preiskusiti kaj nenavadnega. Po njej tudi domena naše družinske spletne strani, ki je zaživela koledarskega leta 2000.

Kaja s svojo spontanostjo in igrivostjo poskrbi, da nam ni nikoli dolgčas, mamici pa vsakodnevno daje neizmerno mero nežnosti in pozornosti. 

Smo preprosti, prilagodljivi, po večini nezahtevni in sposobni reševati probleme, ki se vrinejo med nami doma ali na poti. Radi potujemo v neznane kraje in spoznavamo nove kulture, načine življenja in druge lokalne posebnosti.  

Povečini potujemo sami, zato so naša popotniška doživetja resnično samo naša - tista, ki nas še dodatno bogatijo z novimi izkušnjami in (spo)znanji ter prispevajo k temu, da smo še bolj uigran team vseh družinskih članov. Odprt pogovor, zaupanje in posluh za potrebe / želje posameznika je osnovno družinsko pravilo.


Družinski izleti in potovanja so v nadaljevanju razvrščeni geografsko po celinah oz. državah, posebej pa tudi po posameznih zvrsteh, npr. KAMPIRANJE, KOLESARJENJE, KULTURNO-ZGODOV.ZNAMENITOSTI, MORJE, JEZERA, BAZENI,...

Afrika

Afriška celina - malo daleč stran, pa vendar smo jo dosedaj vsaj malo okusili -prvič z obiskom Djerbe leta 2005. 

Več v nadaljevanju - izberi navigacijo.

Djerba (junij 2005)

CELOTEN OPIS POČITNIC NA DJERBI (02.06. - 09.06.2005) S SLIKAMI JE NA OGLED ŠE NA STARI SPLETNI STRANI - klikni TUKAJ

Splošna ocena o Djerbi

Djerba, ta pravljični otok Orienta zadnja leta privablja ogromno število turistov. Ko sem tako brala in slišala vse naj naj o tem afriškem koščku ozemlja, sem se odločila da zberem še nekaj informacij o hotelskih nastanitvah, ponudbah agencij, primernem terminu in tja zvabim svojo družino, da se na lastne oči prepričamo ali je res vse tako pravljično ali so to zgolj olepšane govorice nekaterih, ki so tam preživeli nekaj dni. Tisto »pravljično« brez dvoma drži, vendar seveda zgolj na omejenem področju – to je tistem, na katerem stojijo ograjeni (in zastraženi) hotelski ambienti. Zunaj je seveda vse drugače. Ljudje živijo v preprostih domovih, tako imenovanih »menzel«, okolica je breztravnata, peščena in pusta, kar za tamkajšne sredozemsko podnebje in pretežno sušno obdobje ni nič čudnega. Ljudje trgujejo na ulicah z vsem mogočim, pretežno z izdelki, ki so rezultat pridnih rok, najde pa se tudi kaj iz uvoza. Vsekakor so njihovi tipični izdelki preproge, vezenine na tekstilu, poslikana keramika, rezbarski izdelki, lončene posode ipd. Osebno me je na Djerbi očarala arhitektura hotelov in tudi njihovih domov. Kupolasti nadstreški, oboki in belina zidov daje zares topel in še bolj komforten občutek. Prav tako me je prevzela slikovitost ponedeljkovega trgovanja v Houmt Souk-u.

Nekaj osnovnih podatkov o Djerbi:

Djerba je največji otok severne Afrike in predstavlja enega od otokov 1300 km dolge tunizijske obale. Je pretežno ravninska (najvišja točka meri komaj 55m nad morjem).

  • Velikost: 520 km2 (29 x 28 km)
  • Največje mesto na otoku je Houmt Souk (17.000 preb.), ki je hkrati največje trgovsko in prometno središče. Drugo največje mesto je Midoun (7.000 preb.)
  • Prebivalstvo Tunizije in s tem Djerbe je zelo homogen narod, vendar se v njih pretaka več vrst krvi: berberska, rimska, vandalska, arabska, španska, turška in afriška. Ljudje so zelo prijazni, gostoljubni in radodarni ter družabni. Med pomembnejše vrednote uvrščajo poroke (ki jih menda praznujejo več dni), družine in otroke. Na Djerbi živi okoli 120.000 prebivalcev
  • Vera: 90% tunizijskega prebivalstva je muslimanske vere, ostalo so krščanske in židovske manjšine. Muslimanski vernik ima 5 dolžnosti, ki jih mora spoštovati in upoštevati: o Bog je Alah in Mohamed je njegov prerok o 5 x na dan molitev (predpisan riutal) o 9.mesec luninega koledarja je post (saum) – v tem času so podnevi prepovedani hrana, pijača in kajenje o darovanje : revežem se vsako leto pokloni najmanj 2% svojih prihrankov in drugih vrednosti o vsaj 1x v življenju romanje v sveto mesto Meko
  • Hrana in pijača: očitno je, da so mojstri kulinarike (po mojem vsak turist prinese domov kakšen kilogramček več J). Vendar pijača (sokovi) so preveč umetnega okusa in presladki.

Nastanitev:

Hotel Vincci Djerba Resort ****, www.vinccitunisia.com

V hotelu, kjer smo bivali je bil pravi raj in tistih nekaj dni smo se počutili res kot gospoda iz 1001 noči. Ko smo ob odhodu izpolnjevali anketni list o zadovoljstvu nad nastanitvijo in hotelskimi storitvami nismo našli nič večjega, nad čimer bi se bilo vredno pritoževati. Nekaj pomanjkljivosti, ki niso imele precejšne teže za naše (ne)zadovoljstvo: slabo splakovanje WC-a v hotelski sobi, pretirana prijaznost osebja in ogovarjanje na vsakem koraku, vsiljivost trgovcev, oddaljenost plaže (brezplačna vožnja z vlakcem). Izbira hotela je bila vsekakor odlična. Hotel z 4 zvezdicami (na Hrvaškem bi ga tretirali za 5*) nam je nudil več kot odlično udobje in dobro počutje. Storitve, ki smo jih bil deležni: polni penzion, otroci v mini club-u ALL INCL (kar pomeni 1 dopoldanski in 1 popoldanski prigrizek, ter stalno na voljo sok in voda). Dobili smo družinsko sobo (2 sobi s povezanimi vrati), ki jo sicer nismo pričakovali ampak zgolj 2 posteljno sobo s pomožnim ležiščem in otroško posteljico. Prijetno presenečenje, vendar bolj srečno naključje ali pomota, bi rekla, kot usluga. Prednosti: * 1 velik bazen za odrasle in večji bazen za otroke s toboganom * okusna hrana (samopostrežni sistem) in brezplačna pijača (zajtrk – sokovi, kosilo in večerja – 1 liter vode na vsaki mizi, Sprite, Fanta, CocaCola. Vino, Pivo, sokovi – na »pipco«) * udobne sobe in kopalnica s kadjo in fenom * brezplačni ležalniki in senčniki ob bazenu in na plažu (pomembno, da na plažo prideš dovolj zgodaj, sicer so lahko zasedeni) * dovolj animacije za otroke, ki so imeli v miniclubu (neglede na izbrani in plačani penzion storitev ALL INCL.) Slabosti (ne bistvene za nas): * Malo predaleč do plaže – peš in čakanje na vlakec (bi rekla da več kot 500 m, kar je omenjeno v prospektu agencije), sicer pa kopanje na plaži niti ni bilo kaj prida zaradi trave v morju in nadležne mivke * slabo splakovanje vode v WC-u (v sobi !!) Hotel je vsekakor primeren za družine z otroci ter seveda tudi vse ostale, ki se lahko udeležijo izletov (sicer prenapornih za otroke, mlajše od 6 let), kot na primer Tataouine – Chenini (z džipi skozi rimski nasip, do slanega jezera, do mesta Tataouine in berberske vasi Chenini).

Ogled krokodilje farme

21.decembra 2002 je bila na otoku Djerba otvoritev novega krokodiljega parka. Kulturno-turistični kompleks so poimenovali "Djerba Explore". 6000m2 parka je posvečeno 400 krokodilom (Crocodylus niloticus), ki merijo od 1,5 do 2,5 m in so bili na Djerbo pripeljani iz Madagaskarja. V parku so uredili prijetne in varne sprehajalne poti, tako da si obiskovalci na nekaterih točkah ogledajo krokodile zelo od blizu. Posebej je treba omeniti stekleno pročelje (stavno), ki so jo zgradili posebej za krokodile, da jim v mrzlih zimskih nočeh lahko nudijo posebej ogrevan prostor. V parku so ob sprehaljnih poteh na večih mestih nameščeni plakati z večjezičnimi opisi in informacijami na temo krokodilov, o njihovem življenju v naravnem okolju in življenju v parku. Park je hkrati tudi odlična priložnost za izobraževanje in študije. Študenti tunizijske univerze pripravljajo razne statistične raziskave o rejenju krokodilov zadnjih nekaj let ter druge podobne raziskave.

Spodaj nekaj slik, žal slabše kvalitete, saj smo aparat bili primorani kupiti na mestu samem, ker se nam je naš pokvaril....

img: 
image/jpeg icondjerba1.jpg
image/jpeg icondjerba3.jpg
image/jpeg icondjerba4.jpg
image/jpeg icondjerba5.jpg
image/jpeg icondjerba6.jpg
image/jpeg icondjerba2.jpg

Odkrivanje celinske Tunizije in (ponovni) obisk otoka Djerba, 27.10. - 3.11.2010

Jesenske počitnice smo si zaželeli preživeti nekje na toplem. Ker smo primerno lokacijo iskali "v zadnji minutki" in po sprejemljivi ceni, nam je nekako ostala na izbiro Djerba, kamor smo se odpravili v organizaciji turistične agencije Oasis Tours. Potovalna agencija OASIS TURS d.o.o., katere lastniki so prva in hkrati največja hotelska veriga v Tuniziji »El Mouradi«, je del grupacije SUNSHINE HOLIDAYS, ki v svojih potovalnih agencijah nudi usluge po vseh večjih mestih Evrope (Beograd - Sunline, Budimpešta – Taurus, London – Just Sunshine, Zagreb – Sunčani odmor).

V programu smo torej imeli 3-dnevni safari po celinski Tuniziji, kar se je na koncu izkazalo za zares odlično odločitev. Videli in slišali smo v 3 dneh ogromno in brez tega niti ne vem kaj bi cel teden počeli na otoku Djerba. Pravijo pa (in to smo slišali na mestu samem od popotnikov v drugem busu), da je 2-dnevni safari z ogledom vseh ključnih znamenitosti, bistveno bolj naporen in intenziven.  In vsekakor prekratek, da bi primerno dolgo lahko užival pri vsaki zanimivosti (vožnja z džipi po puščavskih sipinah, jahanje kamel ob sončnem zahodu, ogled enega od redkih beberskih domovanj, vožnja preko posušenih jezer oaze Duz in Tozeur, postanek na lokacijah snemanja Angleški pacient in Vojna zvezd, …). 

In kako smo torej začeli ?
Po prihodu letala na Djerbo v pozno popoldanskih urah oz. smo se ob cca 21:00 nastanili v hotelu El Mouradi Djerba Menzel 4*, ki predstavlja enega od hotelov v verigi El Mouradi. Takoj zjutraj pa akcija - bujenje ob 6:30 in odhod avtobusa izpred hotela v smeri proti celinski Tuniziji, ki smo jo raziskovali od četrtka do sobote.

Več v nadaljevanju.

Rimski nasip (vez otoka Djerbe s celino)

Rimski nasip (pri kraju El Kantara), ki povezuje celinski del Tunizije z otokom, je dolg kar 7 km. Preko tega nasipa je na otok tudi speljan vodovod, saj otok Djerba nima dovolj lastnih voda, zato se otočani oskrbujejo z njo preko dveh vrst vodovodnih cevi: po eni se na otok pretaka deževnica, ki jo imajo načeloma za pitje in oskrbo gospodinjstev, po drugi cevi pa teče sanitarna voda. Seveda pitje vode iz pip (vsaj za turiste) ni primerno.

img: 
image/jpeg iconIMG_7403.jpg
image/jpeg iconIMG_7404.jpg
image/jpeg iconIMGP0028.jpg

Medenine (ogled nomadskih kašč)

Po prihodu na celinski del smo se za kratek čas ustavili v kraju Medenine, glavnem mestu istoimenske regije Tunizije, pod katero spada tudi otok Djerba. V tem kraju morajo prebivalci Djerbe urejati vse uradne zadeve, pa čeprav imajo na otoku svoje občine in urade. V kraju Medenine smo si ogledali nomadske kašče in tržnice, ki so jih uporabljali nekoč trgovci, ko se se selili iz kraja v kraj z namenom trgovanja svojih izdelkov in pridelkov. Povzpeli smo se na vrh teh kašč, kar je bilo še posebno zabavno za otroke, ki so imeli odlično priložnost za poskakovanje po vijugastem nadstrešku.

img: 
image/jpeg iconIMG_7456.jpg
image/jpeg iconIMG_7410.jpg
image/jpeg iconIMG_7414.jpg
image/jpeg iconIMG_7420.jpg
image/jpeg iconIMG_7422.jpg
image/jpeg iconIMG_7432.jpg
image/jpeg iconIMG_7440.jpg
image/jpeg iconIMGP0038_2.jpg

Matmata (ogled berberskih domovanj - trogloditov)

Iz Medenine nas je pot vodila v smeri proti gorovju Dahar, kjer vrhovi dosežejo nadmorsko višino med 600 in 700m. Gorovju Dahar pravijo tudi "mesečeva pokrajina", saj po obliki spominja na površino lune. Tu so značilne tudi terasasto oblikovane kmetije z različnimi nasadi sadja, ki si v sosledju sledijo po točno določenem vrstnem redu, saj je pomembno katere vrste nasadov morajo imeti dovolj sence oz. drugih pogojev za uspešno rast.

Priložnost za zanimive foto-posnetke pokrajine se nam je ponudila ob postanku na griču Matmata, ki velja za največjo trogloditsko naselbino (bivališča, skopana do 10m globoko v obliko rovov). Hribovita pokrajina je znana tudi po pridelavi najboljšega kuskusa. Do vrha griča vodijo lepo urejene stopnice, zanimive pa so tudi iz kamna oblikovane črke, ki smo jih naskočili, kot da bi bile edina največja atrakcija na tem mestu. Sledil je postanek za ogled Berberskih domovanj oz. t.i. trogloditov, ki je eden redkih še ohranjenih tovrstnih domovanj na Djerbi in verjetno tudi v sami Tuniziji. Domačinka nam je na mestu samem pokazala peko kruha, katerega testo je vstavila v kamnito luknjo na tleh, moški pa je na drugi strani prijazno ponujal mlado kamelo, da so jo imeli otroci možnost nahraniti z mlekom, starši pa ob tem vneto pritiskati na fotoaparate. Seveda brez napitnine (vsaj 1 TND) ni šlo. Povsod je slikanje domačinov prej nezaželeno, skupaj z živaljo pa sploh pričakujejo napitnino. Fotografiranje uniformiranih oseb je strogo prepovedano. Po ogledu trogloditov smo imeli po programu rezervirano kosilo v podzemnem hotelu, kjer smo na mize dobili že vnaprej naročeno hrano (špageti po tunizijsko, nekakšne omlete polnjenje z jajčno-zelenjavnim nadevom, solata, piščanec, slaščice). Možnost tudi za prvo okušanje tunizijskega piva "Celtia".

img: 
image/jpeg iconIMG_7466.jpg
image/jpeg iconIMG_7468.jpg
image/jpeg iconprimerek terasastih nasadov
image/jpeg iconIMG_7477.jpg
image/jpeg iconhranjenje male kamelce - seveda v zameno za ustrezno napitnino
image/jpeg iconIMG_7505.jpg
image/jpeg iconIMGP0068.jpg
image/jpeg iconpeka hlebca kruha (dobrodošlica za nas) v kamniti luknji, vdelani v tla
image/jpeg iconIMG_7521.jpg
image/jpeg iconberbersko domovanje
image/jpeg icontakole so zgrajeni rovi - hodniki v domovanje, ki je prijetno hladno
image/jpeg iconeden od spalnih prostorov, ki nam je bil dovoljen za ogled
image/jpeg iconpodzemni hotel, kjer so nam postregli s kosilom
image/jpeg iconteknilo je tudi naši Kaji
image/jpeg iconle kdo rabi avtomobil v tej državi, saj se tudi takole lepo pride na cilj
image/jpeg iconIMG_8035.jpg
image/jpeg iconIMGP0057_2.jpg
image/jpeg iconIMGP0079.jpg
image/jpeg iconIMG_8028.jpg
image/jpeg iconNa busu - otroci so bili zelo pridni, sploh če so se tudi malce naspali

Oaza Douz (nastanitev v hotelu El Mouradi Douz, jahanje kamel, shopping na lokalni tržnici in večerni animacijski folklorni program)

Sledilo je nadaljevanje poti proti oazi Douz, kjer smo se nastanili v hotelu El Mouradi Douz, pozno popoldan pa smo se odpravili na jahanje kamel (cca 40 min), kar je bilo ob sončnem zahodu prav očarljivo in v posebno veselje vsem, predvsem pa seveda otrokom. Kaja je bila presrečna, ko si je na poti nazaj priborila možnost, da ima čisto svojo kamelo, ki jo je nosila na svoji grbi.

Naslednji dan smo se odpravili na "souk" - na tržnico v kraju Douz, kjer smo imeli 1 uro prosto za shopping, vodička pa je naredila "biznis" tudi lokalnemu trgovcu z dateljni, saj mu je pripeljala cel avtobus. V povprečju je vsak (družina ali par) vzel po 2 škatli dateljnov (cena 5 TND/škatlo). No, kasneje (v Chebiki) sem taiste škatle z dateljni videla po ceni 2 TND. Kosilo in popoldan vožnja v smeri proti Kebili (30 km od Douz-a). Ob poti opazimo nasade dateljnevih palm, vodička pa nam pojasni kako negujejo datelnje, ki začnejo zoreti. Pobiranje dateljnov je povsem ročno. Delavci (mladi moški) morajo na vsako palmo v tekočem letu splezati 4-krat: ko je potrebno obrezovanje in veje primerno upogniti, za čas neugodnih vremenskih razmer, ko je treba dateljne zaščitii s posebnimi vrečami (ki spodaj še vedno dopuščajo zračnost) in ko jih je na koncu treba tudi obrati.

V Douzu smo se odpravili tudi na večerni folklorni večer, katerega program so nam uprizorili v cca 15 min oddaljenem ambientu, ki je ob soju luči, lokalnih trobentačev, konjedercev ob vratih in ostalega kiča deloval kot v pravljici.

img: 
image/jpeg iconIMG_7589.jpg
image/jpeg iconIMG_7602.jpg
image/jpeg iconIMG_7607.jpg
image/jpeg iconIMG_7619.jpg
image/jpeg iconIMG_7620.jpg
image/jpeg iconIMG_7623.jpg
image/jpeg iconIMG_7627.jpg
image/jpeg iconIMG_7644.jpg
image/jpeg iconsoncni-zahod.jpg
image/jpeg iconIMGP0088.jpg
image/jpeg iconIMGP0127.jpg
image/jpeg iconHotel El Mouradi Douz
image/jpeg iconIMG_7663.jpg
image/jpeg iconIMG_7667.jpg
image/jpeg iconIMGP0118.jpg
image/jpeg iconIMGP0123.jpg

Vožnja preko Chott El Jerid - največjega slanega posušenega jezera v severni Afriki

Imeli smo zanimivo vožnjo preko največjega posušenega jezera v severni Afriki - Chott El Jerid, ki je nastalo pred nekaj milijoni let zaradi tektonskih premikov zemlje. V času deževja, se na površju le zadrži nekaj vode, sicer pa je jezero povsem izsušeno, na kar nas opominjajo tudi veliki beli madeži na površju - ostanki soli. Preko jezera je speljana po nasipu regionalna cesta Tozeur-Kebili.

Na enem od postankov ob poti smo imeli priložnost občudovati tudi zanimive skulpture, narejene iz prsti in soli - verjetno predvsem zato, da pritegnejo dodatno pozornost turistov (v bližini ob cesti je bil seveda tudi en lokalni barček s ponudbo pijač).

img: 
image/jpeg iconIMG_7740.jpg
image/jpeg iconIMG_7741.jpg
image/jpeg iconIMG_7742.jpg
image/jpeg iconIMG_7682.jpg
image/jpeg iconIMG_7702.jpg
image/jpeg iconIMG_7714.jpg
image/jpeg iconIMG_7717.jpg
image/jpeg iconIMG_7718.jpg
image/jpeg iconIMG_7725.jpg
image/jpeg iconIMG_7727.jpg
image/jpeg iconIMG_7728.jpg
image/jpeg iconIMG_7736.jpg
image/jpeg iconTudi tole se prodaja - samo kupite in dajte dinarje :-)
image/jpeg iconIMGP0132.jpg
image/jpeg iconIMGP0136.jpg

Nastanitev v Tozeur (vožnja s kočijo, obisk ZOO-ja ter nora, 216 km dolga, pustolovščina z džipi po peščenih sipinah do Chebike / blizu Alžirske meje in Tamerze)

Naš naslednji postanek je bil v kraju Tozeur, kjer smo se nastanili v hotelu El Mouradi Tozeur. Nekateri so se odločili za popoldansko vožnjo s kočijo in obisk bližnjega živalskega vrta (na ogled znamenita puščavska lisica, prikaz plezanja po palmi...), drugi pa za počitek v hotelu.

Noč smo izkoristili za primerno dolg spanec, saj smo se morali v jutro zbuditi že ob 6:30. Ob 7:30 so nas pred hotelom že čakali džipi. Sledila je nora pustolovšina z džipi po peščenih sipinah.

Odpravili smo se v pravo puščavo (pesek, sonce) v smeri proti Chebiki. Chebika je le “korak” od Alžirske meje in ena od čudovitih puščavskih oaz na obrobju gorovja Atlas. V sebi skriva prave bisere narave, v katero pa so seveda posegle tudi človeške roke zavoljo turizma samega (urejena pešpot, infrastruktura z barom, sanitarijami, trgovino…).

Na sprehod po urejeni poti goratega predela smo se odpravili z lokalnim vodičem, ki se je celo potrudil govoriti slovensko. Sprehod je bil zanimiv, če ne zaradi same narave, pa tudi zaradi tega, da so tu snemali film Angleški pacient (The English Patient). Z džipi smo se ustavili tudi na lokaciji snemanja Vojna zvezd. Zanimivo prizorišče, ki spominja res na neko “nezemeljsko” destinacijo.

Nadaljevali smo proti Tamerzi. To je idilična gorska vasica sredi puščavske oaze. O njej več povedo slike. Vsekakor je vsa pot z džipi vredna, da si človek ogleda tudi ta košček zemlje. En dober opis pa sem našla tudi tule.  

Od Tamerze smo krenili nazaj (mimo posušenega jezera Chatt El Gharsa) in bili deležni prvega adrenalina oz. razburljive “off-road” vožnje z džipi po peščenih sipinah. Kaj to pomeni ? To pomeni, da smo se z vozilom s polnim gasom povzpeli na peščeno sipino dokaj strmega naklona, potem pa se spustili navzdol. Občutek sem imela, da bomo z nosom vozila zapičili v puščavski pesek in obstali kot tistih 10 cadillac-ov, ki jih je iz neznanega razloga nek bogat rančar iz Texasa dal zasaditi v zemljo s prednjim delom naprej blizu mesta Amarillo (več - tukaj).

img: 
image/jpeg iconHotel El Mouradi Tozeur
image/jpeg iconin hotel v miniaturni verziji
image/jpeg iconIMG_7756.jpg
image/jpeg iconIMG_7786.jpg
image/jpeg iconIMG_7813.jpg
image/jpeg iconNaša Nastja, seveda, nikakršen strah pred še tako gnusnimi živalmi
image/jpeg iconena od plesnih točk na folklornem večeru
image/jpeg iconChebika
image/jpeg iconChebika
image/jpeg iconChebika
image/jpeg iconIMG_7928.jpg
image/jpeg iconIMG_7930.jpg
image/jpeg iconmimo posušenega jezera Chatt El Gharsa
image/jpeg iconBarve narave - od modre do peščene
image/jpeg iconpostanek med vožnjo z džipi
image/jpeg iconprizorišče snamenja Vojne zvezd
image/jpeg iconIMGP0193.jpg
image/jpeg iconIMG_8001.jpg
image/jpeg iconChebika - ozek prehod (SAMO ZA VITKE - bravo Marko !! :-)
image/jpeg iconChebika
image/jpeg iconChebika
image/jpeg iconChebika
image/jpeg iconChebika
image/jpeg iconChebika
image/jpeg iconIMGP0157.jpg
image/jpeg iconIMGP0179.jpg
image/jpeg iconIMGP0182.jpg
image/jpeg iconIMGP0184.jpg
image/jpeg iconPuščavske rože - ne povsem naravne, ker so prebarvane
image/jpeg iconNapis :-)

Povratek na otok Djerbo (Kebili-Gabez in s trajektom na otok)

Puščavsko pustolovščino smo zaključili torej po več kot 200 prevoženih kilometrih po puščavski oazi, ki smo jih nadaljevali v smeri proti kraju Kebili in Gabes. Gabes je menda znan po najboljših granatnih jabolkih (smo jih tudi okušali po hotelih) in pridelavi kane (barvila). Na poti proti obali oz. pristanišču, od koder smo se s trajektom vrnili v poznih večernih urah na otrok Djerbo, nam je vodička zaupala še nekaj zanimivosti.

Še najbolj mi je ostala v spominu pripoved o tem, kako tunizijci rešujejo krivdo v primeru prometnih nesreč. Vkolikor pride do prometne nesreče, potem je za nesrečo vedno krivo močnejše vozilo (npr. avto), četudi je nesrečo povzročilo šibkejše vozilo (npr. motorist). Kazen je odvzem vozniškega dovoljenja za nekaj mesecev, lahko tudi zapor in/ali kritje vseh stroškov, ki so pri tem nastali na strani “nekrivca”. Morda je pa tudi to eden od razlogov, da se kaj dosti z avtomobili ne vozijo, saj je bencin drag, javni prevoz pa je zelo ugoden.

Ali pa tale: menda velja pravilo, da doma glavno besedo nosi najstarejša ženska, četudi ni zaposlena. Moški ji morajo prislužen denar izročiti v obsegu, kolikor ga potrebuje za gospodinjstvo. Tole sicer kar težko verjamem, pa vendar….morda velja to v bolj primitivnih in manj razvitih predelih države. Ne vem, no.

Drugo polovico našega počitnikovanja (nedelja 31.10. do srede 03.11.) smo torej preživeli na izhodiščni lokaciji, v hotelu El Mouradi Djerba Menzel, kjer smo se nastanili ob našem prihodu prvi dan. Tri dni smo se prepuščali soncu, ki je bilo čez dan kar prijetno toplo z vmesno oblačnostjo, nekateri pa so se kopali v bazenu (meni osebno premrzla voda). Večeri so bili pa kar hladni (sama nisem zdržala v kratkih rokavih).

V lastni režiji smo se odpravili s taksijem (10 TND) v cca 15km oddaljen Houmt Souk, kjer sem se na dan množičnega trgovanja (ponedeljek) uspešno preiskusila v barantanju in kupila nekaj stvari, drugi so šli na ogled krokodilje farme, ki smo jo sami obiskali že pred 5 leti (junij 2005), tretji pa so šli na obisk v sosednji Midoun.

BISLAAMA DJERBA – do naslednjič !

V nadaljevanju - foto utrinki iz Djerbe (Hotel El Mouradi Djerba Menzel).

img: 
image/jpeg iconIMG_8050.jpg
image/jpeg iconIMG_8059.jpg
image/jpeg iconBazenov in morja na pretek, vendar meni osebno premrzlo (bazenska voda) in žal v tem času umazano morje (trava)
image/jpeg iconIMG_8139.jpg
image/jpeg iconIMGP0001_2.jpg
image/jpeg iconEna od N-ih muc, ki se klatijo okoli hotela.
image/jpeg iconOb obisku v Houmt Souk-u (trgovanje z blagom tako in drugače)
image/jpeg iconjedinica hotela
image/jpeg iconobala nekaj metrov stran od hotela (poleti je verjetno precej živahno)
image/jpeg iconIMG_8081.jpg
image/jpeg iconIMG_8083.jpg
image/jpeg iconIMG_8085.jpg
image/jpeg iconIMG_8087.jpg
image/jpeg icondateljnova palma s polnimi dateljnimi
image/jpeg icon(tale bolj za okras, sicer pa stotine in stotine v Tuniziji)
image/jpeg iconnakup dateljnov (5 TND/škatlo)
image/jpeg iconIMG_8104.jpg
image/jpeg iconIMG_8107.jpg
image/jpeg iconIMG_8111.jpg
image/jpeg iconIMG_8117.jpg
image/jpeg iconribič z "moderno" ribiško opremo :-)
image/jpeg iconIMG_8130.jpg
image/jpeg iconIMG_8140.jpg
image/jpeg iconIMG_8162.jpg
image/jpeg icondruščina otrok, ki se je spoznala na tem prijetnem počitnikovanju
image/jpeg iconodhod
image/jpeg iconBislaama Djerba !!!

Amerika

Prvi korak na ameriško celino smo zabeležili v letu 2007, ko smo obiskali deželo kavbojev in indijancev (Texas).

ZDA-Texas (februar 2007)

Texas (26.02.-13.03.2007)

 

ZDA.....eno izmed povsem novih popotniških doživetij za nas, morda zaradi tega, ker je bilo to za nas zares prvo najdaljše popotovanje (po destinaciji) ali pa nas je na nek prav poseben način očarala ta dežela "kavbojev in indijancev", kot se mi zdi najbolj primerno, da nazivam Texas (v nadaljevanju TX). Tam smo preživeli prijetnih 16 dni v družbi, tamkaj (začasno) stanujočih prijateljev: Klementine, Mateja in Lucije. Vsem se na tem mestu prisrčno zahvaljujem za gostoljublje in seveda za čas, ki so si ga vzeli za skupno potepanje po državi. Naj bo vse spodaj zapisano tudi njim v prijeten spomin na naše druženje onkraj "luže".

In kako smo preživeli teh 16 dni ? Prvih 5 dni smo namenili za potep po mestu Dallas (več kot 1 mio preb.) in njegovi okolici, preostale dneve pa smo skupaj s prijatelji, ki za čas 1 leta živijo v Irvingu, predmestju Dallasa, namenili krožni »avto-furi« po državi TX v smeri urinega kazalca. Družinsko popotovanje (4 odrasli, 3 otroci v starosti 3, 6'5 in 10 let) se je spreobrnilo v splet novih popotniških izkušenj, vtisov, izzivov, doživetij in nenazadnje prijetnih spominov, ki jih podrobneje predstavljam v nadaljevanju. 

Prevoženih: 2596 milj oz. 4180 km (v poprečju 522 km/dan)
Poraba goriva: 75,2 galon oz. 285 litrov
Strošek goriva (en avtomobil): 190 USD

Opis potovanja s slikami je na ogled še na stari spletni strani - klikni TUKAJ.

 

 

 

 

Azija

Po Aziji se zaenkrat družinsko skupaj še nismo potepali. Sem pa objavila Markotove vtise iz Indije, kjer se je mudil 3 tedne po službeni dolžnosti in si je deželo uspel pobliže spoznati med vikendi.

Več v nadaljevanju.

 

Indija (september 2008)

Indija - Bangalore, 01.09.-17.09.2008

Dovolila sem si, da uredim slike in dnevnik s poti po Indiji (Marko). Vnešeni so osnovni slovnični popravki - sorči, Marko...ampak drugače ni šlo !!

Opis s slikami je trenutno na vpogled na stari spletni strani - klikni TUKAJ.

Prihod v Indijo
Najprej prva ugotovitev, da imajo tukaj čudne cestno prometne predpise. Namreč zadnje luči imajo (oziroma delujejo) le osebnim avtomobilom. Tovornjaki, avtobusi in rikše so pa brez oziroma ne delajo. Pa če je za tovornjake še nekako razumljivo, saj če ga kdo nakazi od zadaj se mu ne bo ravno poznalo, je tole malce bolj zoprno za motorne rikše. Pa poleg svetlobnih signalov je zelo v uporabi tud zvočno signaliziranje.

Najboljši sedež na letalu
Če se odpravljate kam z letalom, si lahko pred tem na http://www.seatguru.com/ ogledate kako izgleda vaše letalo, in preberete opombe o posameznih sedežih. Ker marsikje omogočajo že check-in preko interneta ali preko terminala na letališču, si tako lahko kar sami izberete kje boste sedeli. Pa ne računat da bo to šlo pri Adriji in Brniku.

Indija je umazana
Pa to niti ni nič tako posebnega. Tudi pri nas se najde še kje kakšna vas z neurejenimi bankinami. Sploh, če se zapelješ malce južneje. Ali pa Malta. Kot da bi se odločili živeti med smetmi. Presenetljivo pa je to, da so ljudje v zelo veliki večini oblečeni v čista oblačila. In mi res ni jasno kako jim to uspe. Niti konce hlačnic recimo nimajo umazane. Kar je čisto nepredstavljivo glede na vso svinjarijo, ki se valja na okoli.

Promet v Bangalore, India
Promet je v Bangaloru verjetno podoben kot drugje v Indiji. V večini so nekako motorji in motorne rikše. Avtomobili so v glavnem novejši, tovornjaki pa praviloma starejši od 30 let. No vsaj izgledajo tako, in temu primerno jim tudi luči delujejo. Edina zadeva, ki na vsakem vozilu 100% deluje je hupa. Brez tega vozilo pač ne pelje.
Na cesti je praktično cel dan gužva, zato je hitrost vožnje praviloma precej nižja kot pri nas, s tem pa, navkljub drenu, varnejša. In tudi, če se kaj zgodi, se zgodi pri nižji hitrosti. Nekako imam tudi občutek, da je čas vožnje na neki razdalji dokaj konstanten. Da se na motorju vozi manjša družina, z enim ali dvema otrokoma, ni nič posebnega. Seveda pa so vsi razen voznika brez čelade.Tolikšna količina vozil, v povezavi z večinoma dvotaktnimi motorji v rikšah in motorjih, ter precej starim voznim parkom (razen avtomobilov) seveda povzroča precej hud smog.
   
Driving car in Bangalore, India
Ok, sposodil sem si avto, da se odpeljem malce v hribe. Ooty recimo. Promet je dokaj smotan tukaj, zato sem nekako naštudiral da raje vzamem zvečer, se odpeljem do hotela in nato zjutraj na pot. Ok. Vozijo po napačni strani ceste. Menjalna ročica je na napačni strani. Žmigavci so na napačni strani. Vozijo malce divje, in semaforji so bolj za okras. Ampak vse to se da nekako predvideti. Nisem pa predvidel, da klinčev smog razprši svetlobo in se potem v kombinaciji z lučmi vidi precej švoh. Da ne omenjam da pač vsi nimajo luči. Pa da me bo še najbolj zezalo to, po kateri cesti se v katero smer vozi. Nekako mi ni jasno, katere so enosmerne in katere ne. Sem pa uspešno pripeljal do hotela, čeravno se nekajkrat izgubil. Nokia navigator je pomagala, ampak brez zapletov pač ni šlo. Kako bo šlo naprej, ker navigacije zunaj Bangaloreja pač ni, bomo še videli. AutoRoute ima vsaj kraje, cest med njimi pač ne. Za silo pa bo verjetno pomagal tudi Google Earth, če bom uspel dovolj zemljevidov v spomin nafilat.

Po Indiji - prvi del
Da ne bi Indijo spoznal samo iz vidika Bangaloreja, pa da poskusim kako je voziti v tem kaosu, sem si sposodil avto in se odpeljal proti Ootyju. Prva jeba je bilo priti ven iz Bangaloreja. Nokia 6110 in Nokia maps sicer podpirata Bangalore, vendar mi nedelujoča podatkovna povezava ni omogočila nakupa navigacije. Tako da sem potem gledal na zemljevid in se nekako orientiral. You wish! Izgleda da je bilo vse skupaj zamaknjeno za ene 200 metrov, kar je ravno prav da misliš da si na drugi cesti kot si res. In ko ti potem po kakšne pol ure uspe.... jasno, da tako naprej več ne gre, sem lepo Nokia maps zaprl, in le v enostaven navigator vpisal koordinate ene ceste za ven iz mesta, in potem GPS uporabil kot kompas. Sicer sem tako peljal po enem delu, kjer bi bilo čisto možno da sem bil prvi belec, ampak iz mesta sem pa prišel na cesto, ki sem si jo zastavil. Sama vožnja po mestu v bistvu ni nič posebnega. Ker gre počasi. Pač paziš, pa je. Malce zajebano rata, če imaš v eni roki GPS mobitel, voziš v gužvi, kjer je treba hupati, pa še slikal bi vmes. Ampak sem preživel. Bolj ko se oddaljuješ od mesta, bolj zeleno vse skupaj postaja. In čedalje manj prometa je. Ceste pa različne. Od lepo položenega asfalta, do čisto (ne)prevoznega niti makadama ne. Sploh potem, ko sem falil pravo cesto in vozil po stranski med vasmi. Sicer sem videl veliko zanimivega, recimo kako sadijo riž, pa otroke v šoli, pa šolo,…. ampak šlo je pa tudi bolj počasi. Sploh ko ti recimo zaradi popravljanja vodovoda kar tako zaprejo cesto. V bistvu stezo. In to brez obvoza. Ampak sem našel pot med hišami, kjer je bilo široko ravno za avto. Pa enemu sosedu nekaj ni pasalo, in je neko kamenje navozil, tako da je bil zaključek obvoza kar preko dvorišča drugega soseda.
         
Zajtrk v Ootyju:
Na zajtrku se je spet izkazalo da je kuhar očitno v prejšnjem življenju res pojedel preveč mesa. Samo ene klobasice so bile za vsejedce. Za vegetarijance pa prava pojedina. Sam sem navalil predvsem na palačinke, ki jih oni verjetno pojedo s kakšnim sumljivim pekočim zelenjavnim namazom, jaz pa kar lepo z marmelado. Pa ocvrte banane. Mnjam.

Po Indiji - drugi del , Ooty
V Ooty-ju sem na koncu pristal v hotelu, ki sem si ga že prej ogledal po internetu. In napaka je bila, da ga nisem že kar rezerviral. Tako bi vsa točno vedel kaj je moj cilj. Ampak resnici na ljubo nisem vedel, ali bom sploh pripeljal do Ootyja. In tako sem si rekel, da bom hotel poiskal kar tam. Začelo se je obetavno. Na vstopu v mesto, neka reklama za turistično agencijo, kjer lahko uredijo booking. Pa sem bil prehiter in odpeljal mimo. Ok, pogledam sam, pa se potem vrnem. In tako se peljem čez mesto. In nobenega spodobnega hotela. Spodobnega po kriterijih evropejca v Indiji. Sicer sem jih videl kar precej. Tudi takšnega, ki mora biti vheap tudi za Indijce. In tako sem se odpeljal iz mesta. Nič. Ok, še 3 km, če ne bo nič, grem nazaj v turist office. Seveda ni bilo nič. In sem peljal lepo nazaj. Dovoz v turist office je verjetno poskrbel za to da sem bil prvi turist, ki je sploh prišel tja. Kombinacija zanič makadama in strmega vstopa kaj hitro prestraši. No izkazalo se pa je, da ni nič od bookinga ali kaj podobnega, kar bi ti pri nas takšen office priskrbel. Dobil pa sem napotek, da je naprej desno en dober hotel. Tisti na sliki. Bel, terasast, se je izkazalo. No pa sem se odpeljal tja. Poln. Nič frej. So mi pa povedali za drugega malo naprej. In sem ga šel pogledat. Vendar mi po ogledu sobe nekako ni bil všeč. Saj ne vem točno kaj me je motilo, pa še interneta ni imel. In sem šel naprej. V centru sem nato spet našel enega. Spet poln. Klinac. Čas za vpogled v Firefoxovo zgodovino, katere hotele sem tukaj sploh gledal. Sullivan in Savoy. In na srečo mi je en domačin na parkirišču povedal kje sta. In na nesrečo pozabil povedati en zavoj na križišču. In sem se spet odpeljal naprej, kjer sem že bil. In po 7 km vprašal policaja, ki me je usmeril nazaj. S tem da mi je tokrat uspelo.

Tale Sullivan Court je bil verjetno zelo imeniten. Saj verjetno je še. Arhitektura ok. Se mu pa poznajo malce leta. Pri opremi poudarek na lesu. Vse je zelo čisto in prijetno. Internet 300 rupij za 4 ure v 24 urah, kar je kar ok. DVD player :-)) V bistvu zelo ok, le kuhar je v prejšnjem življenju pojedel preveč mesa. In se mora v tem življenju spokoriti. In zato sta bili od 20 jedi v večernem buffetu le dve non-veg. Ene malce zažgane ribe in nek piščanec v črni omaki. Imeli so pa makarone z gobovo omako in kitajske rezance. In par dobri vegetarijanskih jedi. Tukaj sicer makaronov ne kuhajo, ampak razkuhajo. Ali pa je bila to pač posebnost tega kuharja. Je pa sladica "gajor halva" (osnova je verjetno korenje" bila odlična. In se je z njo kuhar odkupil za vse ostalo. Nato sem hotel spiti kaj za spanec v prijetnem salonu, pa žal jim še ni uspelo interneta do tja potegniti. Tako da sem naročil kar v sobo. Po zajtrku pa naprej.
PS: Končna cena za nočitev, internet, večerjo, zajtrk in koktejl: 5247 INR. (op. cca 79 EUR).

Po Indiji - tretji del
Od Mysore do Bangaloreja je avtocesta. Takšna, s štirimi pasovi. Po dva v vsako smer. Čisto prava. Skoraj nobene luknje, kjer bi lahko avto not padel. Po prevoženih več kot 500 kilometrih, kjer so bili posamezni odseki takšni, da si jih je praktično nemogoče predstavljati, je to kot bi prišel nekam čisto drugam, ne v drugo državo ali kontinent, ampak kar na drug planet. Ok, avtocesta je vseeno v Indiji. To pač pomeni da se na travi med pasovoma pasejo krave. Če slučajno ne hodijo ob njej. To pomeni, da so občasno na cesti ležeči policaji, ali posebne barikade, ki zožijo cesto v en pas, da vozniki malce upočasnimo. Ker je pač naselje zraven, in prehod za pešče označen z zebro. Imam pa občutek, da v Indiji še nikomur niso povedali kaj zebra sploh pomeni. In pa U obrati. Se pravi da ti lahko nekdo uleti iz leve ali iz desne. Motoristi seveda lahko vozijo v obe smeri. Pa občasno tudi kakšen traktor ali kamion. Ker mu je tako bližje pač. Pragmatično. Po tej cesti se vozi, tokrat so bili verjetno zaradi nedelje v večini avtobusi, poganja kolo, hodi, pase krave in kar je še podobnih opravil za na cesto. Vozi se nekako max 120. Ker redko zmore več kakšno vozilo. Čeravno sem srečal tudi enega Porshe Cayena. Moj Suzuki se je kar dobro še držal. Ves čas sem se spraševal kako je z nesrečami. In ko sem že mislil, da bo šlo čisto brez se je zgodilo. Tik za mano, tako da sem videl v vzratnem ogledalu, se je v nasproti vozeč traktor, ki je šel v napačno smer, pa vseeno bolj po bankini kot cesti, zabil motorist. Verjettno z okoli 80 km hitrosti. Izgledalo je kar grdo. Ne vem kakšne so bile posledice, samo po moje ni preživel. Sicer pa nisem videl nič posebnega, pa tudi v nobeno kritično situacijo, da bi recimo moral full bremzati, nisem padel. Po moji oceni Indijci niso kaj prida vozniki. Dokaj nestrpni, ampak vdani da se pač ne da. Ampak vseeno silijo. Morda pa vseeno bo. Zato pa toliko trobijo. Oziroma molijo. Verjetno je to trobljenje v bistvu klicanje katerega izmed tisočih bogov, da naj vendarle ga usliši in nekaj naredi. Pa hitrost jim po moje kar malce preglavice dela. So vajeni bolj po 20 na uro, potem jim pa pri 100 že malce trda prede.

Po Indiji - četrti del - gorska pot na Nandi Hills
Gorske ceste so tukaj kar zabavne. Glavni faktor so pa promet, kjer večino predstavljajo tovornjaki in avtobusi. In pa vozniki, ki bi vsak rad vse prehitel. In se prehiteva res na vseh mogočih in nemogočih mestih. Na serpetinah pa še posebej piše, da moraš hupati. Ampak gre pa dokaj tekoče vse. Sicer malce počasneje, ampak tekoče. Imajo celo highway police, ki pa ne vem kaj točno počne. Tistih, ki prehitevajo na nepreglednih mestih zagotovo ne lovi. Še enkrat več sem pa ugotovil da vožnja ponoči tukaj ni ravno v veselje. Čeprav jim tukaj, zunaj mest, praviloma luči delujejo. Edino kakšen motorist je brez. Ali imajo žaromete tako nastavljene da bleščijo, še verjetneje pa je to posledica smoga in prahu in potem razpršene svetlobe. Res se vidi zelo slabo, in se bi komot zaletel v kakšnega ustavljenega, ki bi seveda bil brez luči, kaj šele utripalnikov.
    
Mysore Palace, spletna stran: http://www.mysore.org.uk/royal-buildings/mysore-palace.html
 
Op.: avtor besedila, Marko P. (vir: blog)

 

img: 
image/jpeg iconimgp1555.jpg
image/jpeg iconimgp1587.jpg
image/jpeg iconind-obleke.jpg
image/jpeg iconljudje.jpg
image/jpeg iconpalaca Mysore1.jpg
image/jpeg iconpalaca Mysore2.jpg
image/jpeg iconprodajalca-kokos-oreh.jpg
image/jpeg iconindijska šola na vasi

Evropa

Več o tem, kdaj, kje in kako smo se potepali dosedaj po Evropi pa v naslednjih pod-straneh.

Anglija

 

Gibraltar 1998 (ang.kolonija)

 

Gibraltar je angleška kolonija in hkrati vstopna točka do Atlantskega ocena, ki so jo angleži osvojili in prevzeli v času vojne za špansko odcepitev v letu 1713. Gibraltar kot tak je posebno mesto za vse domotožne angleže ali tiste, ki so po srcu angleži. Ljudje živijo tako, kot živijo v rodni Anglji. Nepogrešljiva jed "fishn'chips", tradicionalna menjava straže, trgovska veriga Marks and Spencer in (še kaj angleškega bi se našlo) predstavljajo obvezen del turistične ponudbe Gibraltarja.

Glavna atrakcija Gibraltarja je vsekakor hrib "Upper Rock" oziroma "Top of the Rock", kamor te popeljejo z gondolo, na hribu, ki je spremenjen v naravni park, pa se lahko svobodno sprehodiš, ogledaš ostale zanimivosti in se spoprijateljiš z opicami, ki edine te vrste živijo na Gibraltarju ter v Maroku in Alžiriji, kjer so sicer. Živalski in rastlinski svet Gibraltarja je zares pester. Tu živijo ptice (prav tako edine svoje vrste), ki se jim reče "Barbary Partridge", omembe vredna pa je tudi spektakularna selitev ptic, v katero se vključi tisoče in tisoče, več kot 15 različnih vrst ptic, ki odletijo v enem samem dnevu. Prav tako lahko pomladi opaziš čudovite metulje ter raznovrstne insekte, ki vsak po svoje daje čar živalskemu svetu na tem majhnem, vendar čudovitem koščku zemlje. Posebne rastline Gibraltarja predstavljajo rože, kot so Chickweed, Thyme in Candytuft, ki jih pa na žalost nisem opazila, kaj šele da bi razločila eno od drugih. Ko se prvič povzpneš na "Rock of Gibraltar", te vse pred teboj in pod teboj prevzame z občutkom, ki ga ne znam opisati. Pogled na neskončno morje, opazovanje pristajanja in vzleta letala v bližini, strma obala, ki doseže do 430 metrov nadmorske višine, globoko pod tabo pa zopet manjši predeli peščene plaže predstavljajo res prekrasno doživetje.

Večji del dneva smo namenili temu, da smo prepešačili Upper Rock, kjer smo si ogledali: znamenite tunele in obrambne postojanke iz davnih časov, vključno s takratnimi topovi in drugimi obrabnimi vojaškimi sredstvi iz leta 1333, St. Michael's Cave (jama), ki privlači turiste še iz časov Romanov Jama naj bi v času 2. svetovne vojne služila kot bolnica za nujne primere, vendar jo niso nikoli uporabljali. Danes je Cathedral Cave odprta obiskovalcem ter hkrati predstavlja edinstveni avditorij za koncerte, balet, dramske igre in predstavitve.

London (september 2002)

 

ČAS POTOVANJA:
4 dni (12. - 16. september 2002): Za termin smo si izbrali sredino septembra in 4 dni je bilo glede na način potovanja in prenočevanja več kot zadosti.Na vrh strani

EKIPA:
V London smo se odpravili Marko, Daša (nečakinja), Mojca in Nastja. Potovanje v Anglijo je bil za našo 2-letno malčico prvo najbolj oddaljeno in tudi najbolj zahtevno zanjo, vendar ga je dobro prenesla. Kljub občasnemu neudobju, celodnevnemu pohajkovanjem po mestu in ukradenemu popoldanskemu spancu se je Nastja dobro držala in strpno zdržala vse dni, ko smo bili na poti. Ne vem čemu naj to pripišem, ....bodisi zanimivostim, na katere smo naleteli in ob katerih "ni imela časa zaspati oz. biti nejevoljna"....bodisi dobri organizaciji in pripravljenosti, da se v vsakem trenutku ustavimo in ji prisluhnemo. Moji dvomi pred začetkom potovanja so se tako izkazali za napačne, saj smo z njo hodili prav posod in razen kakšnega popoldanskega počitka, ki ga je Nastja potrebovala za spanje nekje v parku in potreba po hrani & pijači, z njo nismo imeli nobenih sitnosti. Delno ima zasluge za to tudi voziček, saj brez njega ne bi prišli daleč. In kakšen vtis je London napravil na nas? V nadaljevanju. Na vrh strani

ODHOD (Lj-Celovec) / PRIHOD (London-Stansted):
Klagenfurt (KLU) - London Stansted (STN)
Sreda, 12 Sep 2002, odhod (KLU) 13:55, prihod (STN) 15:05

London Stansted (STN) - Klagenfurt (KLU)
Ponedeljek, 16 Sep 2002

V London smo se odpravili s startom na letališču Celovec, od koder smo na liniji letalske družbe Rynair Airlines poleteli proti Londonskemu letališču Stansted po zelo ugodni ceni (149,00 EUR za vse 4 osebe / 3 odrasli, otrok). Kljub zares smešno nizki ceni, sama kvaliteta leta ni bila bistveno slaba. Nismo pač bili postreženi s hrano in sedež smo dobili tam, kamor smo se pač uspeli usesti. Pri tem slednjem smo uspeli dobiti ugodno sedišče ob oknu - po zaslugi Nastje bi rekla, saj so na letalo tja in nazaj spuščali najprej tiste z majhnimi otroki, invalide in starejše ljudi. Kakorkoli že prihranek pri prevozu smo zato kaj hitro kompenzirali s stroški, ki nam jih je terjal ogled mesta London.

CELOTEN OPIS S SLIKAMI JE NA VPOGLED NA STARI SPLETNI STRANI - KLIKNI TUKAJ.

 

Avstrija

Na tej strani predstavljam nekaj izletov po Avstriji, ki smo jo začeli odkrivati (žal) šele pred leti. Toliko lepih izletniških točk - od avstrijskega podeželja do parkov in mest - in vse razmeroma blizu.

Intenzivna 2-dnevna smuka v Avstriji (Karnten-Steiermark); 6. in 7.feb 2011


Smer: Villach-Klagenfurt-Feldkirchen

Nastanitev: Wastlwirt hotel (družinsko voden in komfortno urejen hotel s ponudbo Wellness &Spa; do obeh smučišč spodaj cca 20 min vožnje. 

 

1.dan: Turracher Hohe

  • cca 40 km prog, večinoma manj zahtevne in idealne za družine,
  • 32 smučarskih prog (10 lahkih, 21 srednjih, 1 težka)
  • 1 kabinska (panoramska), 4 šestsedežnic, 1 dvosedežnica in 1 sidro
  • zanimivost: sankališče "na tirnicah", verjetno zimsko in letno, na dolžini 1600m

2.dan: Obertauern

  • cca 100 km prog, večinoma lahkih (61km) in srednjih (35km), pa tudi nekaj težkih (4 km)
  • 26 smučarskih prog, ki so med seboj povezane v krožno turo "Tauernrunde" v smeri urinega kazalca (RED T.) in obratni smeri urinega kazalca (GREEN T.)
  • 7 najvišjih vrhov "Super Seven" dosega višino od 2.200 do 2.500 m.n.v.

In bilanca najine smuke ? Mislim, da ni bila zanemarljiva. Sodeč po podatkih najinih napravic sva presmučala (vključene vožnje z napravami: kabinska, sedežnice, sidra):

**  1. dan: 44 km (Mojca) in 87,34 km (Marko)
**  2. dan: 56,5 km (Mojca) in 97,5 km (Marko)

Vtis:

Sonček je bil carski, čeprav kar malce pretoplo (8-10 stopinj), ampak presenetljivo je bil teren kljub temu dober za smučat. Le na predelih, ki so bolj izpostavljeni sončni legi, je bilo popoldan ponekod čutiti že malce mehkega snega, kar pa ni bistveno oteževalo smučanja. No, razen meni, ki sem (verjetno že malce utrujena) na tem mehkem terenu padla.

Meni osebno se je bolj dopadel Obertauern, pa  ne zaradi dejstva, ker je večje smučišče od Turracher Hohe, pač pa tudi zaradi same lege. Je bolj odprtega tipa in tudi povezljivost vseh prog je boljša. Pri Turracher Hohe nekako prečkaš dovozno cesto (po kateri smo pripeljali), da prideš na levi predel smučišč, nazaj čakaš na vozilo s priključkom, ki se ga lahko poprime cca 15 smučarjev in tako prečkaš zaledenelo jezero. Obertauern tudi ponuja malce več prog za zahtevnejše, po celodnevni smuki pa se ti ponuja tudi nekaj gostinskih lokalov v nižini, da ne govorim o kapaciteti hotelov in apartmajev, ki se raztezajo ob samem smučišču. Izhodišč za start smuke je na 7-ih parking-ih, midva sva štartala iz lokacije Schaidbergstuberl - Heustadl Alte Alm.

img: 
image/jpeg iconTurracher Hohe
image/jpeg iconTurracher Hohe
image/jpeg iconTurracher Hohe (snežni taxi)
image/jpeg iconTurracher Hohe (sankališče)
image/jpeg iconTurracher Hohe (10 stopinj)
image/jpeg iconTurracher Hohe
image/jpeg iconTurracher Hohe
image/jpeg iconTurracher Hohe (le eden od gostinskih lokalov na smučišču)
image/jpeg iconTurracher Hohe
image/jpeg iconObertauern
image/jpeg iconObertauern
image/jpeg iconObertauern
image/jpeg iconObertauern
image/jpeg iconObertauern
image/jpeg iconObertauern
image/jpeg iconObertauern
image/jpeg iconObertauern
image/jpeg iconObertauern
image/jpeg iconObertauern (samo takole je bilo občutiti množico ljudi)
image/jpeg iconObertauern (vrh,ki ga dosežeš s kabinsko žičnico - smuka navzdol je pa prav super)
image/jpeg iconObertauern
image/jpeg iconObertauern (jabolčni štrudel v vanilijevi kremi...njami)
image/jpeg iconObertauern
image/jpeg iconObertauern
image/jpeg iconObertauern
image/jpeg iconObertauern
image/jpeg iconObertauern
image/jpeg iconObertauern
image/jpeg iconObertauern
image/jpeg iconHotel Wastlwirt - pogled iz balkona najine sobe
image/jpeg iconHotel Wastlwirt - pogled iz balkona najine sobe

Safari park Herberstein in Dunaj (maj 2003)

CELOTEN OPIS S SLIKAMI JE NA OGLED NA STARI SPLETNI STRANI - KLIKNI TUKAJ.

Safari park Herberstein in Dunaj (29.04.-01.05.2003)

Med prvomajskimi prazniki smo se odpravili na 3-dnevni izlet s postankom v Safari parku Herberstein (1.dan) blizu Gradca in nato v avstrijsko prestolnico (2. in 3.dan) .

Herberstein

Nedaleč stran od Gradca se nahaja kraj Herberstein, kjer je živalski in naravni park z gradom Herberstein, zgodovinskim parkom in Siegmundovim vrtom. Prav tako je za obiskovalce na voljo podeželsko gostišče Marienhof Herberstein, Tikiba vlakec, gozdarski obrat ter vinarsko in sadjarsko posestvo. V živalskem in naravnem parku je menda na voljo več kot 500 živali iz 5 kontinentov, čeprav smo bili rahlo razočarani, saj smo dobili občutek, kot da nismo videli prav veliko živali glede na velikost posestva. Morda je bil vzrok vroč sončen dan, ki je živali pritegnil k dnevnemu spancu in so se zato poskrili ali pa je vse skupaj le primer turističnega "zavajanja" preko pisanih in privlačno oblikovanih prospektov, spletne strani ipd.. No, in kaj je še tisto, kar se "prodaja" pod nazivom "park Herberstein"  ? Že v 16.stoletju so v Herbersteinu obstajali pomembni vrtovi. Ti so bili leta 1997 revitalizirani. Siegmund von Herberstein (1486-1566) je v diplomatski službi treh cesarjev, skozi številna potovanja v Rusijo, postal ena najpomembnejših osebnosti avstrijske Štajerske. Njemu je posvečen vrt (t.i. Siegmundob vrt), na katerega najvišji točki je na voljo razgled čez celi vrt. Grad Herberstein sicer nismo obiskali, smo se pa do vhoda na grajsko dvorišče in nazaj popeljali z vlakcem Tikiba, ki je bil po svoje zanimiv dogodek za Nastjo, sicer pa bi ga lahko tudi izpustili. Ta grad je zapuščina iz sedmega stoletja družinske zgodovine,v kateri danes obiskovalcem ponujajo vodeni ogled "Herberstein nekoč in danes".

Dunaj

Za ogled Dunaja smo si vzeli 2 dni, kar je bilo v končnem dovolj za obisk ključnih turističnih točk mesta, ki z neštetimi glavnimi in manjšimi ulicami, parki, sodobno transportno infrastrukturo in kar z 1,6 mio prebivalci predstavlja mesto polnih zanimivih možnosti za turistične izlete. Seveda bi potrebovali še več dni za ogled vseh znamenitosti mesta, vendar je bilo v splošnem kar dovolj.

2 nočitvi smo vzeli v Hostlu Ruthensteiner, v neposredni bližini Schonbrunn Palace oz. nedaleč od West Bahnhof podzemne postaje tako, da smo imeli odlično izhodišče tako do bližnjih in bolj oddaljenih znamenitosti mesta. Med dvodnevnim pohajkovanjem po mestu smo se ustavili na naslednjih točkah::

Donau City in obisk Donavskega stolpa (Donau Turm):

Donau City je moderni stanovanjsko-poslovni okoliš, kjer je struktura namembnosti sledeča: 44% je poslovnih površin, 31% okoliša predstavljajo stanovanjske površine , 13% za potrebe izobraževanja in ostalih posebnih potreb ter 11% za kulturo in prosti čas. Po zaključenem razvoju Donau City-a je danes tu našlo svoj dom kar 3500 prebivalcev, 10.000 do 12000 ljudi pa svojo zaposlitev.

Naš cilj je bil Donavski stolp, tako da smo šli le bežno mimo nekaterih stavb (glej slike). Donavski stolp v celotni višini meri 352m in je bil zgrajen v 20 mesecih. Na višino 150m te popeljejo z dvigalom, od koder lahko uživaš panoramski pogled na mesto Dunaj.V pritličju je na voljo trgovinica, na vrhu pa kafeterija in restavracija ter odskočno mesto za vse pogumneže :-)). Od leta 2000 naprej velja namreč to za najvišjo odskočno mesto za bungee-jumping na svetu. Mi smo vstopili v kafeterijo na vrhu stolpa, ki je krožne oblike in se počasi vrti, tako da si lahko ogledaš mesto iz vseh zornih kotov.

Prater

Prater predstavlja 6mio kvadratnih metrov veliko področje, na katerem najdejo svoje veselje in mir vsi, ki radi tečejo, rolajo, kolesarijo, se sprehajajo, igrajo nogomet, košarko, samo poležavajo na travnatih površinah ali (kar je nabolj zabavno za najmlajše in mlade po srcu) se zavrtijo na vrtiljakih in drugih adrenalinskih zadevah. Del Prater-ja je v bistvu kar Gardaland v malem....Pozimi, ko temperature padejo pod -2 stopinj Celzija pa je na voljo obilo možnosti za veselje na snegu.

Belvedere Palace Gardens

Okoli leta 1700 je ta park imel princ Eugene, v katerem stojita dve baroški palači, ki sta danes preoblikovani v muzejski kompleks. Ustavili smo se le za utrinek, ker nas je očarala okolica in seveda tudi sama palača.

Schonbrunn

Schonbrunn je eno od najznamenitejših turističnih atrakcij avstrijske prestolnice in vsekakor obvezen postanek za vsakega tujega in domačega gosta, ki ga pot zanese tod mimo. Leži bolj na zahodu mesta in je dostopen na vse možne načine. Podzemna postaja, ki nosi taisto ime Schonbrunn leži na (zeleni) liniji U4. Schonbrunn je skupno ime za parke in vrtove, obširne sprehajalne poti in kolesarske steze, tekaške steze, steze za vse ljubitelje rolanja, predvsem pa za kulturno-zgodovinske objekte (palača, spomeniki,..):

  • Schonbrunn Palace
  • Zoo: živalski park znotraj Schonbrunn parka
  • Palm House: stekleni objekt, v katerem je menda na ogled razstava cvetja in drevesnic (nismo obiskali !)
  • Desert Experience House
  • Carriage Museum
  • Privy Garden
  • Gloriette:  objekt na vrhu hriba, na katerem je obiskovalcem na voljo dunajska kafeterija iz nje pa čudovit pogled na Schonbrunn palačo in del parka
  • Maze
  • Bakery: pekarna Schonbrunn, kjer menda vsako uro predstavljajo postopek njihove peke vključno z brezplačnimi vzorci (degustacije).

Kunst Haus Wien - razstava Hundertwasser

Friedensreich Hundertwasser je bil človek z neizmerno domišljijo in idejami kako narediti bivalno in naravno okolje lepše in prijaznejše, predvsem pa bolj zdravo in racionalno življenje . Kot umetnik in arhitekt je narisal ogromno risb, s katerimi je upodabljal svojo miselnost, ideje in želje za boljše življenje (manj onesnaževanja, boljši izkoristek energije, ...). Kot odličen poznavalec arhitekture si je prizadeval, da  za potrebe bivalnega okolja čimmanj prizadenemo naravo in njeno bogastvo in da se tako bivalno okoljo zlije skupaj z naravo. Tako je v svojih projektih predstavil načrte za poseben sistem gradnje stanovanjskih objektov, ki bi temeljile na neravnih linijah in bi po videzu spominjale na podzemne domove (travniki namesto običajnih streh, valovita tla, nepravilne oblike oken in vrat ipd....) ter bile obogatene z barvami narave. Vse o njem in rezultatih njegovega dela (ustvarjanja) je na ogled v muzeju KunstHaus Wien, ki smo ga obiskali, v resnici pa v mestu Dunaju obstajata tudi dve stavbi, narejeni po njegovih načrtih in zamislih.

 

Salzburg in Ruhpolding (maj 2008)

CELOTEN OPIS S SLIKAMI JE NA OGLED NA STARI SPLETNI STRANI - KLIKNI TUKAJ.

Avgusta 2007, ko sva se z Nastjo skupaj s prijateljicama odpravili na izlet v Legoland, naju je prevzelo mesto Salzburg in tematski park Ruhpolding, ki smo si ga med drugimi tudi ogledali na naši poti. Že takrat sva si rekli, da bova sem peljali tudi očka in Kajo, ki sta bila takrat doma. Med prvomajskimi prazniki 2008 smo se tako odpravili na pot proti  Salzburgu.

 

Park Ruhpolding:

Park, ki se razprostira na 5 ha, tematsko uprizarja pravljične junake, like in prizore, v parku pa je tudi del področja namenjan otroškim igralam, strelišču z loki in predstavitvi dinozavrov. Seveda ne manjka gostinske ponudbe in urejenih sanitarij (posebej z otroškim WC-em in previjalnico). Obiskovalci pa imajo na voljo tudi več piknik lokacij. Park je dostopen tudi "vozičkarjem". Vsekakor odlična ideja za enodnevni družinski izlet. Več informacij na: http://www.freizeitpark-ruhpolding.de/.

 

 

 

Avstrijska Štajerska (Steiermark); april 2009

 

CELOTEN OPIS S SLIKAMI JE NA OGLED NA STARI SPLETNI STRANI - KLIKNI TUKAJ.

Prijeten 3-dnevni izlet na avstrijsko Štajersko, ki so ji avstrijci dodelili slogan "Styria, the green heart of Austria", smo v času prvomajskih praznikov zaokrožili z obiskom pravljičega mini-parka, ogledom nekaj kulturno-zgodovinskih znamenitosti, obiskom akvarija s kopanjem, obiskom mesta Graz in na poti proti Sloveniji še Minimundus v Klagenfurtu. Za udobno 2-dnevno namestitev so poskrbeli v penzionu Moser v kraju St. Blasen.

Penzion Moser, St.Blasen

Družinsko voden hotel, ki nudi 4 družinske sobe in 8 dvoposteljnih sob, nas je prijetno presenetil. Čistočo in svežino je čutiti na vsakem koraku v hiši. Nikakor nisem uspela najti kakšne pajkove mreže ali prah  na polici. Hiša je opremeljena in urejena do najmanjše podrobnosti in nudi gostom tudi savno, igralno sobo za otroke, mini fitness telovadnico, likalnico, mini kuhinjo za goste ter urejeno igrišče zunaj.

Očitno Moser-jevi vodijo resen družinski posel, ki verjetno v zimskem času glede na okoliške lokacije smučišč, privabi še več gostov. Sodeč po informacijah iz prospekta razpolaga družina Moser tudi z majhno lastno vlečnico, stezami za tek na smučeh direktno pred hišo, progo za kegljanje na ledu in sankališče.  Bližnja smučišča so: Grebenzen/Papstin (8 km), Kreischberg (16 km) in Frauenalpe (14 km). Na višini 1200m nadmorske višine, na kateri se nahaja penzion Moser, je čudoviti razgled na okoliške travnike in planote, ki se ti kar ponujajo, da bi jih prekolesaril po dolgem in po čez  ter domov odšel s še bolj polnimi pljuč svežega zraka. Nacionalni park GREBENZEN, kateremu pripada ta predel, je res lep in vsekakor vreden obiska - naslednjič morda pozimi.

Marchenwald in St. Lambrecht

Prvi dan našega prihoda smo namenili obisku pravljičega parka za otroke Marchenwald in ogledu St. Lambrecht palače. Pravljični park za otroke Marchenwald v kraju St. Georgen ab Judenburg (www.maerchenwald.at ) je sicer manjši, vendar smo se v njem zadržali skoraj 3 ure, saj sta Nastja in Kaja večrat preiskusili dričanje po ta velikem toboganu in ladjico, ki je vpeta v tirih in v kateri se zazibaš v hitrem sunku iz višine cca 4m.

V kraju St. Lambrecht (http://www.stlambrecht.at ) nedaleč stran je na ogled istoimenska palača. Kraj je v času našega obiska deloval precej osamljeno, tiho in puščobno, tako da je palača v svoji podobi delovala še bolj spokojno. Vendar je kar lepa. Več v slikah spodaj.

Natur Lese Park in Vivarium Water World

Drugi dan smo si želeli ogledati Vivarium, vendar smo pred tem šli na ogled parka Natur Lese Park (http://www.naturpark-grebenzen.com/Naturlesepark.25.0.html ) v kraju Neumarkt. V parku je razstavljenih nekaj umetniških skulptur, ki seveda na prospektu izgledajo bistveno lepše in mogočno :-). Še najbolj se nam je dopadla velika lesena knjiga, skalnato ležišče in skulptura v obliki polžje hišice, v kateri se nahaja tudi majhna klopca. Idealno za otroške sktivalnice !!

Vivarium Water World (www.vivarium.at ) - težko pričakovani obisk za Kajo, ki jo je očitno navdušil barvit prospekt, ki si ga je ogledovala v avtu. Pa se je (vsaj po moji presoji) na koncu izkazalo za nekaj, kar je treba jemati "bolj za rezervo". Glede na to, kako je ta lokacija "oglaševana" z informativnimi tablami in smerokazi v okoliških krajih, prospekt pa smo celo dobili v našem cca 15km oddaljenem penzionu, se mi je zdelo, da bo to sigurno eden od najbolj zanimivih točk našega izleta. No, pa saj je bilo po svoje zanimivo, pa vendar....Na zunaj mi je stavba Vivarium -a delovala kar dovolj velika, pe verjetno k temu vtisu prispeva okoliški ribnik in večje igrišče za otroke, ki ga je menda treba še posebej plačati (kot se je kasneje izkazalo na blagajni Vivariuma). Mi smo se odločli samo za obisk akvarija in kopanje, o katerem v prospektu pišejo, da je zanimivo doživetje, saj se ti ob bazenu ponuja pogled na sosednji zastekleni bazen, v katerem plava krokodil. Resnični vtis ? Bazen je majhen, tisti predel steklene stene, ki plavalce ločuje od lenega krokodila, ki je v času našega obiska leno lebdel v vodi), pa je tako temen in še zapackan, da prav nič ne vidiš. Razen, če greš iz bazena ven in se skobacaš v nek majhen prostor, kjer dejansko tega krokodilčka, ki ga "tržijo" kot "ADVENTURE POOL" lahko bolje vidiš. Potem je nadstropje višje (nad bazenom) še t.i. "TROPICAL SHOWER"; za katerega še danes ne vem čemu služi. Ali pa je res namenjen zgolj tuširanju in je posebnost v tem, da to počneš ob stekleni steni bazena, v katerem plavajo piranhe. Ups !! No, te so verjetno zanimive za pogledat ob sobotnem hranjenju.

 Markotom, ki mu nikoli ni odveč se vsesti v avto in narediti več kot 100 km, smo se punce strinjale, da obiščemo še mesto Graz, 126 km stran od našega prenočišča v St.Blasen.  Namen obiska je bil:
- da se povzpnemo na grad Schloßberg (možnost po stopnicah ali z dvigalom)
- da si ogledamo znamenito stavko Kunsthaus ter
- da se sprehodimo na Mur Insel

Obisk Minimundus-a v Celovcu

Na poti proti domu smo se ustavili še v Celovcu in obiskali Minimundus (http://www.minimundus.at/ ). Zelo lepo.

Presenetila pa nas je tudi predstava v Planetarium-u o raziskovalnem delu italijanskega astronoma in filozofa Galileo Galilei-u, ki je najbolj poznan po daljnogledu, kinematiki in osončju. Predstava je bila v slovenskem jeziku, vizualno pa predstavljena na velikem platnu nad dvorano tako, da smo gledali navzgor na kupolasto steno, kjer se je projecirala slika.   Rodil se je sredi 16.stoletja in prišel do zanimivih odkritij, ki pa jih je takratna cerkvena oblast oz. nauk zavračala. Galilelo je v nasprotju z drugimi namreč odkril, da je v središči gibanja Sonce, planeti in torej tudi Zemlja pa kroži okoli njega. Ostali so verjeli, da je Zemlja v središču. In kako je končal ta "revež", ki je bil očitno prepameten za tisti čas ?  V starosti 70 let so ga do smrti dali v hišni pripor in mu prepovedali, da širi svoja spoznanja. Več kot 100 leti po njegovi smrti pa je šele bilo dovoljeno in razkrito vse tisto, v kar je sam verjel in kar še danes velja za resnično. "Le kaj bi vse še odkril, če bi imel boljši daljnogled ?" se je zaključila predstava, ko se je na platnu še 1x prikazal gospodo Galielo.

 

 

 

Bolgarija

SPLOŠNO

  • O Bolgariji: Uradno ime je Republika Bolgarija in ima parlamentarno državno ureditev. Po površini meri 110.994 km2 in cca 8,5 mio prebivalcev, od tega v Sofiji cca 1,2 mio, v Plovdivu cca 367.000 in mestu Varna cca 342.000 prebivalcev.
  • Narodna sestava:   84% Bolgari, 8,4% Turki, 4% Romi,  ostalo Pomaki, Makedonci, Armenci,....
  • Verska sestava: povečini so pravoslavci (85%), ostalo so muslimani (13%), katoliki, judi
  • Denar: bolgarska valuta je lev (BGN) pri čemer je 1 BGN = 123,00 sit (avg 06')
  • Cene: res je, da so v splošnem cene kar sprejemljive in nižje kot pri nas, vendar marsikje tudi ne tako bistveno nižje kot se na veliko govori. Odvisno je tudi na primer v katerih lokalih ješ - v tistih, ki so v strogi bližini hotelskih objektov ob promenadni cesti ali v lokalih bolj v notranjosti oz. na obrobju mesta Varna. 
    Za primerjavo pa naj vendarle navedem nekaj cen (avgust 2006):
    VOŽNJA S TURISTIČNIM VLAKCEM = 2,00 BGN v eno smer za odraslo osebo
    ŠPAGETI Z IZBRANIM PRELIVOM  = 6,50 BGN
    3 l PLASTENKA VODE (v trgovini)  = 2,90 BGN
    0'5 l PLASTENKA VODA (mini bar/hotelska.soba) = 1,00 BGN
    20 ml SOK (hotel -ob večerji)  = 2,00 BGN
    KEBAP (lokal ob plaži) = 3,50 BGN                      
    0'5L pivo = 3,50 BGN
    JAVNI WC = 0,50 BGN (v mestu Varna 0.30 BGN)
    1 SPUST PO TOBOGANU OB BAZENU HOTELA = 1,0 BGN (6 spustov 5,0 BGN)          

Zlata obala, 16.-23. avgust 2006

Zopet so za nami še ene prijetne poletne počitnice na eni od bolj oddaljenih destinacij - na vzhodu Balkanskega polotoka. Na splošno lahko povzamem, da je predel Golden Sands (po naše Zlata obala, po bolgarsko Zlatni pyasaci) odlična lokacija za vsakogar, ki želi uživati v morju, na bazenih in predvsem tudi v bolgarski kulinarični ponudbi, da ne govorim o vsemu ostalemu, kar se nudi obiskovalcu v večernih urah, ko zaživi promenadna obalna cesta v soju luči, glasbe, prijetnih vonjav po hrani in vseh ostalih zabavnih in animacijskih aktivnosti, s katerimi se privablja množice sprehajalcev vzdolž več obale, ki na tem območju meri v dolžino 3,5 km in v širino 100 m.

Za premostitev te razdalje je več kot prikladen turistični vlakec, ki vozi v obe smeri. V našem terminu je bilo vreme sončno, morje pa zelo toplo.

Seveda je podoba pokrajine povsem drugačna, če se zapelješ malce bolj v notranjost in stran od obale. Precej revni domovi (blokovska naselja, ki propadajo počez in podolgem), opustošena polja, prevažanje na vozovih vpreženih v konje ali osle, slaba cestno-prometna infrastruktura - skoraj 10 let za nami, bi človek lahko dejal.  Kar se tiče denarnih zadev, pa so kar malce "cigani",  zato je vedno dobro imeti manjši denar oziroma drobiž, saj kar radi pozabijo vrniti celo razliko. Sicer so prijazni in ustrežljivi. Prav prijeten je tudi občutek, da se lahko marsikaj lahko sporazumeš z mešanico besed slovenščine, srbščine, hrvaščine, ....
Več o ponudbi Golden Sands na spletni strani: http://www.goldensands.bg/hotel/index.htm

 

HOTEL in OKOLICA (plaža, bazeni)

Izbrali smo hotel Luna s 4 *, ki se nahaja skoraj na koncu Zlate obale v smeri Varna-Albena. Hotel je bil načeloma v redu, do promenadne ceste ob obali ga loči nekaj več kot 50 stopnic. Sobe so na obe strani, na morsko stran in na parkirišče. Pogrešala sem le kakšno sobico, kjer bi bil otrokom na voljo mini club in igrala. To slednje je imel na primer hotel Golden Beach v neposredni bližini (vendar bolj oddaljen od plaže), vendar je bilo do njega "reci in piši" točno 180 stopnic.

ZABAVA

Možnosti za zabavo je na Zlati obali na pretek - vsaj koliko smo opazili v teh nekaj dneh. Koliko jo zaužiješ pa je seveda odvisno od časa, denarja in volje. No, mi smo si za zabavo (poleg vsega ostalega, ob katerem smo se sami zabavali) izbrali Forest Feast "po bolgarsko" in ga priporočam vsakemu, ki obišče Bolgarijo. Od našega hotela smo se skupaj s predstavnikom turistične agencije zapeljali cca 5-10 minut vožnje stran - v gozd, kjer se je od 18:30 do 23:30 odvijala sproščujoča zabava z obilo animacije, bogatim glasbenim programom, folklornim nastopom domačinov in tudi predstavo za otroke. Imeli smo tradicionalno večerjo s samopostrežnimi predjedmi, glavno hrano in posladek pa so postregli sami. Na voljo pa je bila neomejena količina vina, piva in brezalkoholnih pijač. Cena tega fakultativnega izleta je bila 51 BGN na odraslo osebo in 28 BGN za otroka.

Ostale drobne radosti : sladkanje s sladoledom, okušanje koktajlov, čofotanje v vodi in potapljanje, ..za Nastjo je bila zabava že to, da nam je stregla pri zajtrku in večerji z raznimi napitki, slaščicami ipd., pa samostojna vožnja s steklenim dvigalom v hotelu in še kaj bi se našlo...

OGLED MESTA VARNA

Z najetim avtom (2 dni) smo si ogledali mesto Varna ter obiskali tudi kraja Balchik in Kaliakra. Mesto Varna je največje bolgarsko mesto ob Črnem morju in z več kot 300.000 prebivalci velja za tretje največje bolgarsko mesto in največje pristanišče v državi. Varna je tudi univerzitetno mesto in staro turistično središče, kjer se v zadnjih letih razraščajo sodobne restavracije in trgovine s sodobno ponudbo.V Varni so menda že Rimljani odkrili mineralne vrelce, katerih vodo zdaj uporabljajo v hotelskih bazenih.

Podoba mesta me niti ni preveč očarala - sodobno mesto, ki pa mu po mojem čar dela katedrala v samem središču. Mesto smo si na hitro ogledali skozi avto, ustavili smo se le v zgodovinskem muzeju in delfinariju, vendar ne bi kaj bistvenega zamudili če bi jih kar spustili.

OBISK BALCHIK-a  in rta KALIAKRA

Z avtom smo se zapeljali v botanični vrt severno od Varne, kjer je na ogled rezidenca Balčik in palača romunske kraljice Marije. Nadaljevali smo vožnjo mimo mesta Kavarna in naprej do rta Kaliakra, ki je znan po samomoru 40 bolgarskih devic.

DRUGO - zanimivosti:

Prikimavanje v Bolgariji pomeni NE, razen če spregovoriš NE (sicer pa s tem nismo imeli težav...verjetno lokalci dobro vejo s kom imajo opravka)

Nekaj uporabnih besed:

  • dobro jutro = dobro utro,
  • dober dan = dober den,
  • dober večer = dobar wetscher
  • lahko noč = leka noscht
  • nasvidenje = dovishdane
  • hvala = blagodarja
  • da = da ; ne = ne
  • jedilni list = menju
  • tržnica = pasar
  • obala = plash
img: 
image/jpeg iconObalna cesta, kjer se je zvečer nabrala množica sprehajalcev
image/jpeg iconNastja je preiskusila Bundee Jumping
image/jpeg iconHotel Luna od daleč
image/jpeg iconHotelski bazen
image/jpeg iconNotranji bazen - priložnost za umik pred soncem
image/jpeg iconNastja in Kaja zvečer
image/jpeg iconSlikanje na majice - obraz skoraj kopija predložene fotografije, vse skupaj karikatura
image/jpeg iconNekaj končnih izdelkov enega od umetnikov tovrstnih risarij
image/jpeg iconBolgarska žena v folklorni opravi med plesom
image/jpeg iconFolklorni nastop skupine
image/jpeg iconNastja in Kaja med plesom - obe ves čas dobro razpoloženi.
image/jpeg iconPriprave za "ples na žerjavici"
image/jpeg iconTakole je možakar zakorakal na žerjavico in zaplesal po njej. Aaauuuččč
image/jpeg iconNo, zanj očitno ne....Očitno stvar rutine in redne vadbe.
image/jpeg iconPrevozno sredstvo - ujeto v objektiv v mestu Kavarna
image/jpeg iconrt KALIAKRA
image/jpeg iconrt KALIAKRA
image/jpeg iconfasada samo na enem predelu - očitno sta si 2 stanovalca zaželela svoje stanovanje v lepši zunanji podobi. :-)
image/jpeg iconBALCHIK
image/jpeg iconPogled z vrha botaničnega vrta (Balchik)
image/jpeg iconIMG_1423.jpg
image/jpeg iconTole drevo je pa zgledalo res ogromno
image/jpeg iconIMG_1425.jpg
image/jpeg iconIMG_1428.jpg
image/jpeg iconŽelezniška postaja v Varni
image/jpeg iconNastja, v ozadju katedrala
image/jpeg iconV zgodovinskem muzeju - malce dolgčas za Nastjo, vendar smo ogled uspešno zaključili
image/jpeg iconPred odhodom na letališču Varna
image/jpeg iconKaja na letalu - navodila je treba preštudirati, ja !!!
image/jpeg iconIMG_1534.jpg

Bosna in Hercegovina

Bosno je v letih od 1996 do letos (2011) nekako osamljeno ostajala "na strani" in je nismo izbirali za našo popotniško destinacijo. V letih do 1990 sem sama še hodila s prijatelji ali z družino na Jadransko obalo, po zaključku mature (1991) pa nas je najprej zaznamovala 10-dnevna vojna v Sloveniji, ki so jo nedolgo zatem in precej bolj "boleče" občutili tudi naši južni sosedje (Hrvaška, Bosna...), v času študija pa so se mi odpirale priložnosti za potep po Evropi (najprej z maturanti v Španijo, pa z absolventi v Grčijo, kasneje Portugalska, Malta, itd...). Evropa je vabila na nova potepanja, tako sva se z M. v letih od 1996 do 2011) odpravila na Jadran sama oziroma kot družina le nekajkrat. Natančneje, v 15-ih letih 6x na Hrvaško (1996 - Zaton, 1997 - Jadranje, 2000 - Krk, 2001 - Ugljan, 2003 - Hvar in 2007 - Murter in 1x v Črno goro (2004). 

Prvi potep po Bosni smo naredili v 2011. Več v nadaljevanju.

 

Potepanje po Bosni, vse do Dubrovnika in Črne gore (vrh Lovčen) - november 2011

 

Nedolgo nazaj se nam je porodila ideja, da bi obiskali kraje v nekdanji Yugi, saj ji v zadnjih 10 letih nekako nismo dajali posebne pozornosti. Letošnje jesenske šolske počitnice pa so bile ravno pravšnja prilika, da se odpravimo v smeri proti Bosni in še malo južneje. Načeloma smo planirali skočiti najdalj do Dubrovnika, potem pa je med potjo padla odločitev, da krenemo še do črnogorskega Kotorja in 1600 m visokega "Njegoševega hriba" Lovčen.
 
Vožnje je seveda kar nekaj, sploh bosanci so nam "naklonili" več ali manj vijugaste in dinamične ceste po hribih in dolinah. Za pot smo si vzeli 6 dni. Zeleno karto za BIH in ČG smo kupili kar na hrvaško-bosanski in hrvaško-črnogorski meji, pri tem pa občutili razliko v ceni, ki si jo privoščijo bosanci. Zelena karta za BIH nas je stala 40 eur za 5 dni, za ČG pa le 15 eur za 14 dni.
Zapletov nismo imeli, na pot pa smo se tudi odpravili v več kot primernem času...  :-)....če pomislim na streljanje na ameriško ambasado v Sarajevu, ki se je zgodilo 2 dni pred našim prihodom v Sarajevo. 
V Bosni in tudi v Dubrovniku ter v Kotorju smo na vsakem koraku lahko čutili "ugašajoč utrip" sezonskega turizma, ki sicer v te kraje poleti privabi verjetno precej ljudi. Na srečo smo imeli vse dni tudi lepo sončno vreme, ki je pogumnejše člane naše družine pritegnilo celo v novembrsko čofotanje v morju (Dubrovnik). 
Naše postanke podrobneje predstavljam v nadaljevanju.

Zagreb (na obisku pri prijateljih) in vožnja mimo Jasenovca

 

Pot smo krenili najprej proti Zagrebu, kjer smo po dolgem času ponovno obiskali prijatelje. Dan mrtvih je v tem času tudi Zagreb odel v praznično vzdušje. Ljudje se sprehajajo po osrednjih mestnih ulicah (presenetljivo lepo vsi oblečeni :-), na tržnici kupujejo nagrobno cvetje, sadje in zelenjavo, posedajo po lokalih ter se izpostavljajo toplim sončnim žarkom.

 

S sprehodom po Zagrebu smo se malce razgibali, preden smo krenili naprej proti Jasenovcu. Tu je bilo v času II.svetovne vojne koncentracijsko taborišče. Od daleč smo le slikali spomenik, ki stoji v spominskem parku.

img: 
image/jpeg iconIMG_3615.jpg
image/jpeg iconIMG_3618.jpg
image/jpeg iconIMG_3622.jpg
image/jpeg iconIMG_3624.jpg
image/jpeg iconIMG_3626.jpg
image/jpeg iconIMG_3629.jpg
image/jpeg iconIMG_3642.jpg
image/jpeg iconIMG_3643.jpg
image/jpeg iconIMG_3656.jpg
image/jpeg iconIMG_3673.jpg
image/jpeg iconSpominski kompleks Jasenovac
image/jpeg iconIMG_3675.jpg

Jajce in bežen obisk mesta Travnik

 

V Jajcu smo imeli že vnaprej rezervirano nočitev v "Hotelu Turist 98". V neposredni bližini tega hotela je pešpot za dostop do trdnjave na vrhu hriba. Na vrhu je proti plačilu možen ogled notranjosti trdnjave, ki sama po sebi ni nič posebnega, zato pa ponuja čudovit razgled na okolico in mesto Jajce ter na množične grobove, ki se razprostirajo po sosednjem hribu.

Od trdnjave nas je preko mostu pri hotelu vodila pot do lokacije znamenitih slapov. Pričakovali smo mogočen vodopad reke Plive, ki se iz 21 metrov višine preliva v reko Vrbas, malce razočarani pa zagledali zajezitev reke Plive in preusmerjen vodopad v Vrbas. Menda naj bi vse skupaj rekonstruirali tako, da bo slap Plive v bodoče padal na betonska tla, uredili pa bi tudi razledne točke ob bregu tako da bo turistom in domačinom slap viden iz boljšega zornega kota.


V Jajcu smo se še sprehodili po urejeni pešpoti ob reki Plivi, na kateri se nahaja muzej II.zasedanja AVNOJ. Za njegov obisk se nismo odločili in raje nadaljevali pot v smeri proti kraju Travnik. Tudi tu smo se zadržali le kratek čas, da se malce sprehodimo po mestu in si v (žal zakajeni) slaščičarni potešimo željo po baklavi in kavici. 

 

 

img: 
image/jpeg iconTrdnjava v Jajcu
image/jpeg iconIMG_3681.jpg
image/jpeg iconPot do trdnjave se nahaja v neposredni bližini Hotela Turist 98
image/jpeg iconPogled na pokopališče z vrha trdnjave
image/jpeg iconIMG_3691.jpg
image/jpeg iconIMG_3685.jpg
image/jpeg iconPogled na Hotel Turist 98 z vrha trdnjave
image/jpeg iconIMG_3693.jpg
image/jpeg iconIMG_3695.jpg
image/jpeg iconIMG_3705.jpg
image/jpeg iconIMG_3710.jpg
image/jpeg iconSlapovi v Jajcu (v času našega obiska žal v fazi rekonstrukcije)
image/jpeg iconIMG_3712.jpg
image/jpeg iconIMG_3716.jpg
image/jpeg iconIMG_3719.jpg
image/jpeg iconIMG_3720.jpg
image/jpeg iconTabla ob muzeju II.zasedanja AVNOJ-a
image/jpeg iconBarvita jesen

Prihod v Ilidžo (nastanitev v Hotel Hollywood) in nočni Sarajevo

 

Ilidža je cca 12 km oddaljen od Sarajeva. Tu smo si privoščili malce boljšo 2-dnevno namestitev v hotelu (Hotel Hollywood), kjer smo na željo naših punc odigrali tudi eno rundo bowlinga in se skopali v bližnjih termah (Terme Ilidža), ki so sicer v večinski lasti naših Term Čatež.

 

Terme so bile v času našega obiska skoraj oz. povsem prazne, glede na celotno velikost pa je tu verjetno poleti kar precej živahno.

 

V Ilidžo smo prispeli ob cca 15:30. Da smo izkoristili preostanek dneva, smo se odločili, da na ta dan na hitro okusimo večerni utrip mesta Sarajevo, naslednji dan pa se odpravimo po mestu in okolici.

 

Tako smo se odpravili na sam vrh prestižnega nebotičnika Avast Twist Tower (na sliki desno; vir Wikipedia), ki na zunaj pritegne pozornost predvsem po svoji "zasukani" obliki stavbe, v notranjosti pa je zanimivo preddverje z zanimivim lestencem, ki upodablja starodobnega kolesarja na nekakšnem zračnem balonu. Nebotičnik velja menda za najvišjega na Balkanu (172 m), zgradili so ga leta 2009, v njem pa ima danes sedež časopisna hiša Avaz.   

 

Nočni utrip Baščaršije je še prav poseben zanimiv. V večernih urah verjetno tu zaživi nočno življenje ter druženje ob dobri hrani in pijači.

 

img: 
image/jpeg iconKajin toast na vrhu AvastTwist Towerja - ubogi sestradan otrok :-)
image/jpeg iconZanimiv lestenec v preddverju nebotičnika
image/jpeg iconVečerni sprehod po Baščaršiji
image/jpeg iconMučkalica (zame ena od boljših jedi na naši poti)
image/jpeg iconIMG_3780.jpg
image/jpeg iconIMG_3783.jpg
image/jpeg iconIMG_3750.jpg
image/jpeg iconPavlišič turnir v bowlingu (Hotel Hollywood)
image/jpeg iconvodstvo mamice :-))
image/jpeg iconočitu pa ni šlo preveč dobro :-))
image/jpeg iconMasažna kad v hotelskem apartmaju...
image/jpeg iconNastja in Kaja sta bili penasto navdušeni :-)

Sarajevo (tunel "upanja", utrip Baščaršije in Vrelo Bosna)

Po obilnem zajtrku v Hotelu Hollywood smo se najprej podali na ogled podzemnega tunela, ki so ga bosanci zgradili v času vojne (1991-92). Tunel jim danes predstavlja simbol poguma in preživetja.  To je bila njihova edina povezava z zunanjim svetom, medtem ko je bil Sarajevo v ognju in dimu. V bistvu je tunel povezal dva svobodna dela mesta Sarajevo - Dobrinjo in Butmir. Ljudje so ga kopali kar 4 mesece "pred nosom svojih sovražnikov - Srbov". Skopali so ga v dolžžini 760m, širine 120 cm in višine le 160 cm (ponekod tudi do 180 cm).

Za izhodišče tega tunela so si bosanci "prisvojili" domačo hišo družine Kolarjevih, ki ima danes muzejsko vrednost. Vhod v tunel je plačljiv, na ogled je predstavitveni film o sami gradnji tunela, na drugi strani hiše pa domačinka prodaja tudi nekaj spominkov. Lepo so tudi izbrali izrezke časopisov iz tistega časa, ki pripovedujejo kruto zgodbo ljudi in usodo mesta Sarajevo. Na voljo so celo predstavitvene brošure v (mislim da) kar 4 jezikih - tudi v SLO jeziku. 

Na desni zemljevid Sarajeva (klikni na sliko za povečavo);zimske olimpijske igre leta 1984 in čas vojne (1992-1995), ki ne bo nikoli pozabljen.

Po obisku "temačnega tunela" nas je dopoldansko sonce privabilo, da se sprehodimo po znameniti Baščaršiji. To je vsekakor prav posebno dožživetje. Pravo "mestece" manjših in večjih nakupov. Uličice se prepletajo ena mimo druge, vsak trgovec pa na svojih kvadratnih metrih površine lično urejeno in ponekod tudi rahlo žže načičkano razstavlja svoje izdelke: spominke, pletenine, bižžuterijo, srebrni in zlati nakit, lokalne tekstilije, keramične izdelke, torbice, orientalske preproge, sladkarije, sadje in zelenjavo, bosanske kavne đezvice in še in še.

Ta dan smo se zapeljali še do izvira reke Bosne (Vrelo Bosna), ki predstavlja lep del Sarajeva. Narava, mir in žuborenje reke Bosne. V jesenskem času morda deluje vse skupaj malce žalostno. Ob našem prihodu so prišle do izraza predvsem jesenske barve dreves in s soncem obsijane trate. Restavracije v osrčju parka je bila presenetljivo še vedno odprta, čeprav je v njej (poleg nas 4-ih) sedelo morda cca 10 ljudi. 

Pozno-popoldanski čas (ki se hitro prevesi v noč) je bil kot zanalašč še za 2-urno kopanje v Termah Ilidža, cca 200 m stran od našega hotela.

img: 
image/jpeg iconv spominski sobi Kolarjeve hiše
image/jpeg iconIMG_3812.jpg
image/jpeg iconvhod v tunel
image/jpeg iconIMG_3818.jpg
image/jpeg iconIMG_3835.jpg
image/jpeg iconIMG_3838.jpg
image/jpeg iconIMG_3848.jpg
image/jpeg iconna eni od uličic Baščaršije (vsega in svašta)
image/jpeg iconSarajevsko mestno pokopališče
image/jpeg iconSarajevsko mestno pokopališče
image/jpeg iconSarajevsko mestno pokopališče
image/jpeg iconSarajevo - olimpijsko mesto 1984
image/jpeg iconpark Vrelo Bosna
image/jpeg iconpark Vrelo Bosna
image/jpeg iconpark Vrelo Bosna
image/jpeg iconpark Vrelo Bosna
image/jpeg iconpark Vrelo Bosna
image/jpeg iconIMG_3951.jpg
image/jpeg iconIMG_3954.jpg
image/jpeg iconIMG_3955.jpg

Po slikoviti dolini Neretve (Sarajevo - Konjic - Jablanica) v smeri proti Mostarju

Sarajevo smo zapustili v sredo 2.11. in se podali na najlepši kos naše poti.  Ob dolini Neretve je nanizanih cel kup zgodovinskih, kulturnih in naravnih znamenitosti. Veliko priložnosti za dobre fotoposnetke. Fotoaparat sem najprej večkrat pospravila v torbico, potem pa kmalu ugotovila, da je bolje, če ga imam kar vesčas pri roki na poti Sarajevo-Mostar.  

V Konjicu je zanimiva "Kamena ćuprija" (kamniti most preko Neretve). 

Postanek smo naredili tudi v Jablanici (slike spodaj), kjer smo si v spominskem kompleksu bitke za ranjence na Neretvi ogledali porušeni most. 

img: 
image/jpeg iconseverno od Jablanice
image/jpeg iconspominski kompleks Jablanica
image/jpeg iconspominski kompleks Jablanica
image/jpeg iconspominski kompleks Jablanica
image/jpeg iconspominski kompleks Jablanica
image/jpeg iconspominski kompleks Jablanica
image/jpeg iconspominski kompleks Jablanica
image/jpeg iconspominski kompleks Jablanica
image/jpeg iconspominski kompleks Jablanica
image/jpeg iconspominski kompleks Jablanica

Mostar (znameniti Stari most) in Vrelo Bune

Stari most daje mestu Mostar glavni turistični pečat. Ob prihodu v mesto smo najprej imeli pomislek "kje parkirati"; pa se je našla rešitev kaj hitro. V top sezoni je to verjetno posebna radost :-)

Poleg mostu se tudi tu nahaja polno uličnih prodajalcev vsega mogočnega. Zanimiv je obisk muzeja ob samem mostu, kjer smo si ogledali predstavitveni film o rekonstrukciji mostu v času 2002-2004.

Cca 15min južneje od Mostarja se nahaja izvir reke Bune (Vrelo Bune). Dokaj zanimiva točka ogleda, ki pa je bila v času našega obiska žal zaprta.

img: 
image/jpeg iconMostar - okolica Starega Mostu
image/jpeg iconIMG_4030.jpg
image/jpeg iconmost je primerno tlakovan in ni nevarnosti za spodrsljaje (razen za gospodične v visokih petkah, ki jih tu ni bilo malo)
image/jpeg iconIMG_4033.jpg
image/jpeg icontrgovska uličica ob neposredni bližini Starega mostu, ki je živahna tudi v novembru
image/jpeg iconIMG_4037.jpg
image/jpeg iconbosanske kavne džezvice, s katero smo bili tudi postreženi
image/jpeg iconIMG_4052.jpg
image/jpeg iconIMG_4038.jpg
image/jpeg iconIMG_4043.jpg
image/jpeg iconIMG_4050.jpg
image/jpeg iconposnetek z vrhnjega nadstropja muzeja
image/jpeg iconIMG_4073.jpg
image/jpeg iconogled predstavitvenega filma o prenovi Starega mostu
image/jpeg iconIMG_4102.jpg
image/jpeg iconIMG_4103.jpg
image/jpeg iconBaš se dobro ovdje jede ... :-)
image/jpeg iconIMG_4109.jpg
image/jpeg iconna poti proti kraju Blagaj (Vrelo Bune)
image/jpeg iconVrelo Bune (nedaleč stran iz mesta Mostar)
image/jpeg iconIMG_4008.jpg
image/jpeg iconIMG_4009.jpg
image/jpeg iconIMG_4010.jpg

Slapovi Kravice in Delta Neretve

 

Lokacija slapov Kravice se nahaja nedaleč stran od Međugorja, priljubljene destinacije vernikov "iz različnih vetrov". Do slapov Kravice vodi asfaltna cesta, kjer je urejeno parkirišče (deluje še zelo novo!!). Potem pa se sprehodiš navzdol po hribu, po urejeni betonski poti (stopnice). Voda pada iz vrha hriba v večih tokih. Narava je tu res fascinantna. Slike so več kot zgovorne.

Nadaljujemo pot proti obali. Predno se Neretva izlije v morje, se spremeni v pahljačo vodotokov in ozemlje je tu zelo namočeno. To se lepo vidi iz višje ležeče lege, ko smo se ponovno vzpenjali po cesti navzgor (slika spodaj).

 

img: 
image/jpeg iconprvi pogled na slapove
image/jpeg iconIMG_4119.jpg
image/jpeg iconurejena in varna pot do slapov
image/jpeg iconIMG_4130.jpg
image/jpeg iconIMG_4133.jpg
image/jpeg iconIMG_4136.jpg
image/jpeg iconpogumni plavalci (voda je mrzla)
image/jpeg iconIMG_4143.jpg
image/jpeg iconIMG_4144.jpg
image/jpeg iconIMG_4159.jpg
image/jpeg iconIMG_4167.jpg
image/jpeg iconIMG_4168.jpg
image/jpeg iconIMG_4174.jpg
image/jpeg iconIMG_4183.jpg
image/jpeg iconIMG_4188.jpg
image/jpeg iconIMG_4194.jpg
image/jpeg iconIMG_4199.jpg
image/jpeg iconIMG_4203.jpg
image/jpeg iconDelta Neretve
image/jpeg iconDelta Neretve
image/jpeg iconprihajajoči sončni zahod
image/jpeg iconIMG_4214.jpg
image/jpeg iconIMG_4221.jpg
image/jpeg iconIMG_4222.jpg

Nastanitev v regiji Konavlje (Cavtat)

Naprej vozimo v smeri proti Cavtatu, kjer smo si žže v Sarajevu rezervirali namestitev v vili "Dobrašin". Dobili smo 45 m2 velik apartma za 4 osebe po ceni 35 eur/noč. Hiša je urejena navznoter in zunaj in ima tudi parkirišče za cca 5 avtomobilov. Iz sobe se nam je ponujal lep razgled na morje.

Nedaleč stran (cca 50m) se nahaja tudi lokalna trgovinica za nakup špecerije. So na prijazno sprejeli in bili tudi pripravljeni zadržati sobo za še eno noč, vkolikor bi jo potrebovali nazaj grede - na poti iz Črne gore. 

img: 
image/jpeg iconApartma v VIli Dobrašin
image/jpeg iconApartma v VIli Dobrašin
image/jpeg iconApartma v VIli Dobrašin
image/jpeg iconpogled iz apartmajskega balkona
image/jpeg iconpogled iz apartmajskega balkona
image/jpeg iconpogled iz apartmajskega balkona

Dubrovnik - biser Jadrana

Sama sem bila tokrat prvič v Dubrovniku in mestece je name naredilo izjemen vtis. S čim?  Predvsem z:

  • obzidjem starega mestnega jedra, iz katerega se ti ponuja čudoviti razgled (da bi kar pritiskal na fotoaparat),
  • skrbno izkoriščenim vsakim kvadratnim metrom na zasebnih parcelah (vrtički, vrvi za obešanje perilo, mini terase), 
  • osrednjo mestno ulico Stradun, katere tla se svetijo, kot da bi jih naloščil z lakom
  • in spominsko sobo padlih mož v vojni (1991-1993), ko so Srbi skušali uničiti tudi Dubrovnik

img: 
image/jpeg iconprvi pogled na Dubrovnik iz ceste, ki vodi do mesta
image/jpeg iconIMG_4243.jpg
image/jpeg iconosrednja Dubrovniška ulica Stradun
image/jpeg iconIMG_4259.jpg
image/jpeg iconIMG_4263.jpg
image/jpeg iconIMG_4275.jpg
image/jpeg iconIMG_4276.jpg
image/jpeg iconIz sosednjega hriba vozi tudi "cablecar" za panoramski ogled mesta
image/jpeg iconIMG_4283.jpg
image/jpeg iconIMG_4287.jpg
image/jpeg iconIMG_4291.jpg
image/jpeg iconIMG_4302.jpg
image/jpeg iconIMG_4313.jpg
image/jpeg iconIMG_4321.jpg
image/jpeg iconIMG_4326.jpg
image/jpeg iconIMG_4340.jpg
image/jpeg iconIMG_4350.jpg
image/jpeg iconIMG_4355.jpg
image/jpeg iconIMG_4357.jpg
image/jpeg iconIMG_4368.jpg
image/jpeg iconIMG_4379.jpg
image/jpeg iconIMG_4391.jpg
image/jpeg iconIMG_4413.jpg
image/jpeg iconIMG_4415.jpg
image/jpeg iconspominska soba padlih v vojni (1991-1993), ko so Srbi napadli Dubrovnik
image/jpeg iconDubrovniška (mestna) plaža
image/jpeg iconKaja - prva v kopalkah
image/jpeg iconIMG_4439.jpg
image/jpeg iconIMG_4441.jpg
image/jpeg iconIMG_4446.jpg
image/jpeg iconIMG_4449.jpg
image/jpeg iconIMG_4489.jpg

Iz Dubrovnika v smeri proti Kotorju in nacionalnemu parku Lovčen (Črna gora)

Od Dubrovnika proti Črni gori nas je spet spremljalo lepo vreme in slikovita pokrajina. Predvsem Kotor očara s svojim naturo okoli zaliva, cesta ki se vzpenja navzgor proti nacionalnem parku Lovčen pa ponuja veliko točk za panoramske posnetke Kotorskega zaliva in okoliškega hribovja.

Na sliki zgoraj: "naravno ogledalo", v katerem se odseva lepota Kotorskega zaliva (posnetek v samem mestu Kotor).

img: 
image/jpeg iconFranjo Tuđmanov most
image/jpeg iconIMG_4497.jpg
image/jpeg iconIMG_4506.jpg
image/jpeg iconNa trajektu Kamenari - Lepetane (hitri "preskok" Kotorskega zaliva in prihranek cca 40 min vožnje)
image/jpeg iconIMG_4515.jpg
image/jpeg iconIMG_4516.jpg
image/jpeg iconIMG_4519.jpg
image/jpeg iconIMG_4520.jpg
image/jpeg iconIdila Kotorskega zaliva, ujeta v fotoobjektiv v kraju Prčanj (na poti proti mestu Kotor)
image/jpeg iconprvi posnetki iz višjeležeče lege (vzpenjanje po gorski cesti v smeri Lovčen)
image/jpeg iconIMG_4535.jpg
image/jpeg iconIMG_4536.jpg
image/jpeg iconIMG_4538.jpg
image/jpeg iconIMG_4539.jpg

Črna gora, Nacionalni parl Lovčen na višini 1.600 m.n.v.

Tele "bosanske počitnice" so se nam malce raztegnile po predvideni razdalji (niti ne po času) in tako smo jo mahnili še proti Kotorju in naprej do vrha v nacionalnem parku Lovčen, kjer je pokopan Petar Petrovič Njegoš.

V bistvu smo imeli malo več kot 2 uri vožnje od Cavtata, kjer smo bili sicer nastanjeni v Vili Dobrašin. In obisk se je splačal. Meni je bilo všeč, pa še malce smo si popestrili izlet, ko smo se vkrcali na trajekt, ki nas je prepeljal po bližnjici (mimo Kotorskega zaliva) na Tivatsko Rivijero. To nam je vzelo cca 5-10 min vožnje s trajektom in 4 eur, prihranili pa smo cca 40 min vožnje okoli zaliva Kotor.

Vrh Lovčen je vsekakor vreden obiska. Malo me je sicer skrbela hoja (1 mesec in pol po operaciji kolena), ampak 457 stopnicam sem bila vendarle kos.

Povratek domov je bil dolg (828 km) in v "enem zamahu" (Črna gora/Lovčen - LJ), ustavili smo se le za kosilo.

Smo imeli pa res "dober krompir" za tele jesenske počitnice: veliko videli - dobro jedli - fino se imeli in se tudi kopali v morju.

 

img: 
image/jpeg iconIMG_4543.jpg
image/jpeg iconIMG_4545.jpg
image/jpeg iconIMG_4547.jpg
image/jpeg iconIMG_4548.jpg
image/jpeg iconIMG_4555.jpg
image/jpeg iconIMG_4556.jpg
image/jpeg iconIMG_4557.jpg
image/jpeg iconIMG_4558.jpg
image/jpeg iconIMG_4563.jpg
image/jpeg iconIMG_4566.jpg
image/jpeg iconIMG_4567.jpg
image/jpeg iconIMG_4572.jpg
image/jpeg iconIMG_4577.jpg
image/jpeg iconIMG_4581.jpg
image/jpeg iconIMG_4583.jpg
image/jpeg iconIMG_4584.jpg
image/jpeg iconIMG_4587.jpg
image/jpeg iconIMG_4589.jpg
image/jpeg iconIMG_4591.jpg
image/jpeg iconmoji skakači :-)
image/jpeg iconIMG_4606.jpg
image/jpeg iconNjegoševa grobnica
image/jpeg iconIMG_4613.jpg
image/jpeg iconIMG_4616.jpg

Francija

Izleti po Franciji - izberi navigacijo na levi strani.

Opisi francoskih mest, letovišč in krajev se nahajajo tudi na drugih straneh, saj smo ji obiskali na naših popotovanjih z avtom, na primer na potovanju z avtom do Portugalske (julij 2008), smo se ustavili tudi v nekaterih Francoskih mestih in krajih kot so:

Korzika - odskočna destinacija na Sardinijo (poletje 2010)

Korziko smo zaobjeli julija 2010, ko smo preko nje potem pripluli na Sardinijo. Slednjo smo tudi bolj intenzivno prepotovali. Korzika mi bo ostala v spominu predvsem po adrenalinski vožnji ob zahodni obali (od kraja Porto in naprej) ter po kraju Bonifacio, ki je letovišče s prav posebnim šarmom.

 

Več o naših Korziških vtisih na ločenem potopisu "Na Sardinijo (preko Korzike) in krajši potep po Toskani". Glej opise za datume od 10. do 14.07.2010:

Pariz (silvestrovanje 2000)

Zadnje dneve v letu 1999 sva z Markotom preživela v Parizu, kjer sva z večmiljonsko množico proslavila odhod starega in prihod novega tisočletja. 

Zadnje dneve pred novim letom je bil v Parizu hudo neurje in močni nalivi, ki so na nekaterih področjih severne Francije pustili za sabo kar precejšno razdejanje. Tudi v samem glavnem mestu je bilo opaziti izruvana drevesa in celo hiše s poškodovanimi strehami. To in pa dejstvo, da je bilo pač praznično vzdušje, je bil razlog, da si nismo mogli ogledati nekaterih znamenitosti mesta niti iti z ladjo po reki Seni, ki  je močno narasla zaradi močnega deževja. Tudi Eifflov stolp je bil zaprt, ker so ga ravno preurejali za svečan trenutek. 

Ob polnoči se je stolp res razkošno osvetlil in zažarel v vsem svojem sijaju, podnevi pa ni izgledal prav nič posebnega. Presenetila me je ogromna množica v parku pred Eifflovim stolpom, na območju pred Slavolokom zmage kot tudi na še tako mali ulici. Bilo je zabavno, vse skupaj pa je minilo kot bi trenil. Za ogled mesta Pariz pa si bo treba vzeti še enkrat čas, enkrat pomladi ali poleti..

Grčija

Kalimera! Beseda, ki ti je namenjena predno začneš doživljati grški dan. Dan, poln zanimivosti, če se le odločiš zanje: poležavanje na plaži, kopanje v morju, odkrivanje čarov antične Grčije, pohodništvo, nočni utrip obalnih krajev, ipd.

Grčija se mi je prvič prijetno vtisnila v spomin na absolventskem izletu, ko smo študentje ekonomije zasluženo dali na pašo svoje možgane in se prepustili čaru otoka Rodos. Tisti čas je bil seveda namenjen predvsem zabavi in nočnemu življenju :-), meni osebno pa bo ostal v spominu tudi po "bolečemu zaključku", ko sem morala poiskati zdravniško pomoč. O tem več kdaj drugič.

Grčija drugič. Peloponez - julij 2009. 16 dni počitnikovanja na Balkanu, od katerih smo jih 10 namenili Grčiji bo vsekakor ostalo nepozabnih. O tem več na ustrezni pod-strani.

Grčija, Peloponez, 04.-19. julij 2009


Na poletne počitnice smo se tudi to leto odpravili na daljšo destinacijo – z avtom do Peloponeza, v kraj Karo Nero (Καλόν Νερόν), le da smo se tokrat odločili, da za povratek izberemo ladijski prevoz (Patra-Benetke). Delno zaradi tega, da vendarle ne bi bili toliko na cesti kot lani (cilj Tavira-Portugalska) delno pa zato, da naše popotovanje naredimo še bolj dinamično in pestro.

2.200 km poti, ki smo jo prevozili z avtom na relaciji Ljubljana – Kalo Nero (Peloponez), nas je brez večjih postankov vodila skozi Hrvaško in Srbijo, v Makedoniji pa smo naredili 2-dnevni postanek ob Ohridskem jezeru. S prehodom skozi makedonsko-grško mejo se je začelo naše odkrivanje celinske Grčije in Peloponeza, kjer smo na koncu dosegli prevoženih 3.500 km. Prevzela nas je:

  • veličastna lokacija samostanov (Meteora), ki kraljujejo na visokem skalovju kraja Kalambaka,
  • vožnja skozi znameniti most Rio Andirio
  • preteklost antične Grčije (Delphi, Olympia)
  • obalna letovišča z okusno grško kulinariko
  • lokacija neokrnjene narave reke Neda, kjer smo okusili tudi malo grškega pohodništva 
  • udobje in prijaznost družine Dimitropoulos, kjer smo bili nastanjeni 10 dni
  • vožnja skozi gorata hribovja jugo-vzhodnega predela Peloponeza, s katero smo se po vijugastih serpentinah povzpeli tudi do 1.300 m.n.v. in se naužili svežega zraka in čudovitih razgledov
  • skrb lokalnih prostovljcev in ostalih skupnostih, ki se očitno zares precej prizadevajo za ohranjanje želv “caretta”; le-te izjemoma gnezdijo na 2-3 obalah Peloponeza (Grčija poseduje menda 60% vseh gnezd tovrstnih želv v Mediteranu).
  • in seveda povratek z ladjo Sofokles (Anek Lines), ki sta se ga veselili predvsem Nastja in Kaja.

Povzetek poti:

1. DAN: vožnja proti Ohridu (Ljubljana-Zagreb-Beograd-Skopje-Ohrid)
2. DAN: Ohrid  2x nočitev in ogled mesta)
3. DAN: Kalambaka (obisk Meteore - znamenitih samostanov, ki kraljujejo na vrhu skalovja )
4. DAN:  Delphi in fascinatna vožnja skozi most Rio Andirio, ki povezuje celinsko Grčijo s polotokom Peloponez
5. - 6. DAN: prihod v apartma Irida Resort/Kalo Nero, Kyparissia
7. DAN: Neda River, Olympia
8. DAN: Kalo Nero

9. DAN:   Pravljični grad Kastro ton Paramythion), Hora, Pylos, Methoni
10. DAN: Kalo Nero
11. DAN: Kyparissia Water Park
12. DAN: Kalamata, Githio (Mavrovouni), Sparta
13. DAN: Zacharo
14. -15. DAN: ladja Patra – Benetke
16. DAN: Benetke in prihod domov

Opis našega potovanja predstavljam v istem sosledju na naslednjih pod-straneh.

Pri opisu slik in tudi sicer mi je bila v veliko pomoč vsa tehnikalija, za katero je zopet pridno poskrbel Marko (GPS Data Logger, pa združljivost slik z lokacijo posnetkov v iPhoto....).  Res je super, ko klikneš na sliko, pa potem "Rescan for Location" in že ti programček pokaže ime kraja na zamljevidu, kjer je bila posneta slika....Ni kej, res fino !!!


 

Odhod in postanek v Ohridu

SOBOTA, 4.7.:
Odhod od doma ob 03:30. Na poti po Hrvaški je potekalo bolj ali manj tekoče. Promet normalen, ni bilo čutiti večje prometa. Ob 9:30 ko smo prispeli na mejo Hrvaške s Srbijo v kraju (mislim da) Apševci, pa kar naenkrat kolona vozil. Začelo se je polžje premikanje po cesti do meje, ljudje so rinili svoje avtomobile korakoma naprej in med njimi so se kmalu našli tudi prvi nestrpneži, ki so se obesili na troblo svojega jeklenega konjička, kot da bi s tem lahko pomagali, da bi se kolona premikala naprej hitreje. Mejo smo prečkali točno po 2 urah čakanja :-) in sicer ob 11:30. V nadaljevanju poti je šlo dokaj gladko. Makedonijo smo prestopili, ko nam je števec pokazal da je za nami že 1004 km oz. cca 14 ur in pol vožnje. V Makedoniji postanek v predhodno rezerviranem aparatmaju Adeona, kamor smo prispeli ob 21h zvečer. Prijazna lastnica nam je že s poslanim mailom in SMS-i pokazala veliko pozornosti, na samem mestu pa sploh (če je vse v redu, potrebujemo še kaj, naj pokličemo takoj če ne bo itd.).

NEDELJA, 5.7.: prihod v Ohrid
V jutro se zbudimo spočiti in odrinemo na en makedonski zajtrk v bližnjo taverno ob obali, saj je zaradi našega poznega prihoda predhodni dan, hladilnik vseboval le Kajina zdravila. Nato peš na ogled antičnega teatra in obisk znamenite Ohridske trdnjave (trdnjava carja Samuela), ki kraljuje na vrhu hriba, ki se vzpenja v središču starega mestnega jedra. Pot v nadaljevanju vodi do samostana Saint Panteleimon, kjer si ob zvokih pobožne glasbe, ki odzvanja v zvočnikih zunaj, ogledaš notranjost in zunanjost zgradbe. Še malo naprej nas je pot po prijetnem gozdičku vodila do rta, kjer smo si (kljub rahlemu negodovanju Kaje “kdaj bomo”) ogledali cerkev St.Jovan Kaneo. Da pa bi bila pot nazaj še bolj prijetna, sva se z Markotom dogovorila, da se na drug del zalivčka odpeljemo s čolničkom, s katerim nas je popeljal domačin. Še hiter skok do Ohridskega jezera, kjer smo (z mojo izjemo) v avtokampu Gradište okusili jezersko kopanje, še preden nas je presenetil rahel dež. Dež nas je nekako “prikoval” v avto in smo se še malce popeljali naokoli. V bistvu smo naredili kar skok do Prespanskega jezera – po cesti, ki vodi iz kraja Trpeljca v kraj Otesevo. Cesta nas je vodila do višine 1.500 metrov n.v., od koder se nam je ponudil čudovit razgled na Ohridsko jezero in kasneje tudi na Prespansko jezero. Zaradi same višine lahko rečem, da smo doživeli makedonsko “Veliko Planino”.

img: 
image/jpeg iconIMG_1947.jpg
image/jpeg iconIMG_1977.jpg
image/jpeg iconIMG_1984.jpg
image/jpeg iconIMG_1991.jpg
image/jpeg iconIMG_1996.jpg
image/jpeg iconIMG_1997.jpg
image/jpeg iconIMG_2000.jpg
image/jpeg iconIMG_2002.jpg
image/jpeg iconIMG_2014.jpg
image/jpeg iconIMG_2019.jpg
image/jpeg iconIMG_2023.jpg
image/jpeg iconIMG_2050.jpg
image/jpeg iconIMG_2054.jpg
image/jpeg iconIMG_2064.jpg
image/jpeg iconIMG_2066.jpg
image/jpeg iconIMG_2080.jpg
image/jpeg iconIMGP4703.jpg
image/jpeg iconMakedonski denar...smešno ko moraš začeti dojemati vrednost nečesa z večmestnimi številkami
image/jpeg iconIMGP4711.jpg
image/jpeg iconIMGP4718.jpg
image/jpeg iconIMGP4726.jpg
image/jpeg iconIMGP4739.jpg
image/jpeg iconIMGP4743.jpg
image/jpeg iconIMGP4749.jpg

Meteora

PONEDELJEK, 6.7.:
Zapuščamo Ohrid in nadaljujemo pot proti Grčiji v smeri Ohrid-Bitola-Florina-Edessa-Veria-Kozani. Pred nami je nov cilj: Meteora. Da se prepričamo o lepoti, ki nam jih ponujajo slike iz tega kraja, objavljene na internetu in tudi v knjigi Lonely Planet – Greece, ki jo imamo s seboj. Še preden smo pripeljali v kraj Kalambaka, kjer je na ogled Meteora, se nam je od daleč ponudil pogled na prve obrise gorovja, ki se razkošno bohoti sredi čisto navadno poseljene pokrajine. Še bližje pa je pogled na Meteoro veličasten. Kot da bi sredi “ničesar” zraslo nekaj povsem neobičajnega, kar sploh ne pričakuješ, še manj pa verjameš, dokler ne vidiš na lastne oči, da se na vrhu skalnate gore, s stenami gladkimi kot asfalt, nahaja razkošen samostan, ki se s svojo podobo zliva skupaj s skalovjem, v katerega je vzidan. In ni edini. Preberem več v vodiču. Na tem skalovju kraljuje 6 samostanov. Sprva sploh ni videti možnosti, da bi prišel do njih. Razen da preplezaš stene. Kje je torej cesta ? Morda kakšna vzpenjača ? Kako do vrha ? Najbolje, da povprašamo. V bližnjem hotelu mi prijazni receptor samo reče: “No, problem. There is a road. Just drive further on...” In mi predlaga 2 samostana, ki sta od vseh najbolj znamenita. Samostani so: Great Meteoro, Varlaam, Agios Nikolas, Roussanov, Agia Triada in Agios Stefanos. Izbrali smo Great Meteoro. Kaj kmalu smo ugotovili, da do njegavodi prav lepo speljana asfaltirana cesta. Med potjo smo se ustavili, saj je cesto prečkala želvica. Kaja, ki so ji to ene najljubših živali,je bila presrečna. Da jo lahko prime, poboža in se poslovi od nje z dobrim občutkom, da smo ji morda rešili življenje. Na vrhu smo prispeli do parkirišča, od tam pa smo imeli le 50 metrov do prvih stopnic, ki vodijo do samostana. Samostan Great Meteoro je bil vsekakor vreden ogleda, bolj zaradi edinstvene lege in načina gradnje kot zaradi notranjosti, čeprav ti tudi muzej in vse ostalo ponudi kaj za videti. Na nek način a je bilo malim dvema tudi zabavno videti naju v novih oblačilih. Ženske namreč dobijo velik kos blaga, s katerim si morajo zakriti gole noge in po potrebi tudi rame, moški pa dobijo dolge hlače, v koliko nosijo kratke.

Prevozimo 1.720-ti kilometer in pozno popoldan nadaljujemo pot v smeri kraja Lamia, s ciljem da se ustavimo v mestu Delphi. Tam prespimo v hotelu Pernassos, ki je le eden od mnogih, ki se nahajajo v živahni ulici polno trgovin, tavern, pub-ov in restavracij. Mesto je bilo v večernih urah, ko smo prispeli še posebej “okranclano”, nisem pa dobila informacije da bi imeli kakšen poseben dogodek.

img: 
image/jpeg iconIMG_2148.jpg
image/jpeg iconIMG_2150.jpg
image/jpeg iconIMG_2152.jpg
image/jpeg iconIMG_2158.jpg
image/jpeg iconIMG_2160.jpg
image/jpeg iconIMG_2164.jpg
image/jpeg iconIMG_2167.jpg
image/jpeg iconIMG_2170.jpg
image/jpeg iconIMG_2171.jpg
image/jpeg iconIMG_2172.jpg
image/jpeg iconIMG_2175.jpg
image/jpeg iconIMG_2176.jpg
image/jpeg iconIMG_2177.jpg
image/jpeg iconIMG_2174.jpg
image/jpeg iconIMG_2178.jpg
image/jpeg iconIMG_2180.jpg
image/jpeg iconIMG_2182.jpg
image/jpeg iconIMG_2186.jpg
image/jpeg iconIMG_2188.jpg
image/jpeg iconIMG_2189.jpg
image/jpeg iconIMG_2193.jpg
image/jpeg iconIMG_2201.jpg
image/jpeg iconIMG_2213.jpg
image/jpeg iconIMG_2218.jpg

Delphi

TOREK, 7.7.:

Jutro. Zajtrk v hotelu, nato ogled antičnega kraja Delphi, ki si ga je ogledal predvsem Marko. 15 minut hoje od hotela do mesta ogleda smo prišli še skupaj, potem pa Nastja in Kaja zaradi vročine nekako nista bili pri volji se sprehajati med kamenjem in si ogledovati arheološke izkopanine in ostanke antičnega mesta. Zato smo punce počakale v prijetni senci mogočnega drevesa in občudovale čudovit razgled na dolino, posejano s cipresami in oljkami. Delphi leži na prav posebni legi, obkrožen z gorovjem in s pogledom na Korintski zaliv. Pogled navzdol je zaradi same višine zastrašujoč, hkrati pa prav idiličen. Antični grki so Delphi menda obravnavali kot center sveta, saj naj bi po mitologiji bog Zeus poklonil svobodo dvema orloma na drugem koncu sveta, ki sta se nato srečala prav na tem mestu. Delphi - za videti: ⁃ Apolov tempel ⁃ teater iz 4. stoletja pr.n.št. ⁃ Antični stadion ⁃ ostanki antične gimnazije ⁃ Delphi muzej itd.

Ura je 11:20. Po ogledu Delphi-ja nadaljujemo pot proti morju, v smeri Iteo-Nafpaktos, v pričakovanju videti znameniti most Rio Andirio, ki povezuje celinsko Grčijo s Peloponezom. Prvi obrisi mostu so vidni že od zelo daleč. Most je zgradil nek francoski konzorcij, in sicer leta 2004. Cestnina za vožnjo v eno smer preko mostu znaša 11,70 EUR. Fotografije smo posneli preden smo zapeljali na most in tudi potem, ko smo že bili na polotoku. Na željo Nastje in Kaje pa smo se prvič tudi okopali v morju, v obmorskem kraju Kato Ahaia (cca 20 km JZ od Patre).

img: 
image/jpeg iconIMG_2231.jpg
image/jpeg iconIMG_2236.jpg
image/jpeg iconIMG_2249.jpg
image/jpeg iconIMG_2251.jpg
image/jpeg iconIMG_2254.jpg
image/jpeg iconIMG_2256.jpg
image/jpeg iconIMG_2271.jpg
image/jpeg iconIMG_2273.jpg
image/jpeg iconIMG_2276.jpg
image/jpeg iconIMG_2277.jpg
image/jpeg iconIMG_2282.jpg
image/jpeg iconIMGP4932.jpg
image/jpeg iconIMGP4934.jpg
image/jpeg iconIMGP4936.jpg
image/jpeg iconIMGP4947.jpg
image/jpeg iconIMGP4960.jpg
image/jpeg iconIMG_2297.jpg
image/jpeg iconIMG_2366.jpg
image/jpeg iconIMG_2373.jpg
image/jpeg iconIMG_2379.jpg

Prihod - Kalo Nero (apart.)

SREDA, 8.7.:

Ob 19:40 smo prispeli v Kalo Nero (prevoženih točno 2.196 km), kjer smo se nastanili v apartmaju Irida Resort. Dobrodoščlica lastnika apartmaja in nastanitev.

Nastanili smo se v družinsko vodenem apart-hotelu Best Western Irida Resort (www.iridaresort.gr ). Hišo z 25 ležišči (10 apartmajev) upravlja g. Kostas z ženo od leta 2007. V ceni najema je vštet tudi že bogat kontinentalni zajtrk, ki ti ga postrežejo v pritličju na terasi ali na željo gostov v nadstropju višje (v našem primeru na mizah, ki so bile postavljene ravno v bližini našega apartmaja). Hiša, ki so jo zgradili oz. Dokončali pred 2 leti, se razprostira na 4 akrah. Obdaja jo velika travnata površina z otroškimi igrali, cvetjem in kamnitim podestom z ležalanikim, kjer naj bi kmalu menda postavili tudi manjši bazen. Ob potki, ki vodi do hiše, je prostora za 10 avtomobilov, ki so lahko parkirani večji del dneva v pol-senci dreves. Za hišo je urejen tudi piknik prostor z zares velikim “utility” prostorom za peko in druženje na prostem. Skratka na vsakem koraku je čutiti premišljeno potezo lastnika pri opremljanju. Svoj čar vsemu pa (v veselje otrok) naredi tudi bela kozica, ki se osamljeno pase za hišo.

Po dolgi vožnji smo si privoščili celodnevno kopanje in poležavanje na plaži Kalo Nero, ki je hkrati tudi prva najbljižja plaža od našega apartmaja (žal malce predaleč, cca 800m). Na naše prijetno presenečenje – malo obiskana, z brezplačnimi ležalniki in senčniki.

Tudi v dneh, ko nismo pohajkovali naokoli, smo se radi zatekli na to (nam najbližjo plažo).

img: 
image/jpeg iconIMG_2450.jpg
image/jpeg iconIMG_2451.jpg
image/jpeg iconIMG_2545.JPG
image/jpeg iconIMG_2454.jpg
image/jpeg iconIMG_2456.jpg
image/jpeg iconIMG_2458.jpg
image/jpeg iconIMG_2459.jpg
image/jpeg iconIMG_2460.jpg
image/jpeg iconIMG_2461.jpg
image/jpeg iconIMG_2504.jpg
image/jpeg iconIMG_2506.jpg
image/jpeg iconIMG_2507.jpg
image/jpeg iconIMG_2724.jpg
image/jpeg iconIMG_2726.jpg
image/jpeg iconIMG_2539.JPG
image/jpeg iconIMG_2728.jpg
image/jpeg iconPrimer zaščitenega želvinega gnezda na plaži Kalo Nero
image/jpeg iconIMGP5183.jpg

Kyparissia

ČETRTEK, 9.7.:

Ker smo pravi radovedneži, smo se zapeljali še v sosednje mestece Kyparissia, kjer je že čutiti večjo živahnost in večji utrip mestnih ulic ter tudi bolj obiskano plažo.
V času visokih valov, smo obiskali tudi vodni park, sicer bolj miniaturen, pa vendar prijeten.

img: 
image/jpeg iconIMGP5188.jpg
image/jpeg iconIgranje nogometa na "zračni" plošči
image/jpeg iconIMG_2517.JPG
image/jpeg iconIMGP5017.JPG

Neda River, Appolon Temple, Olympia

PETEK, 10.7.:

Po zajtrku smo se odpravili v smeri Kalo Nero-Platania-Andritsena na ogled znamenitih vodnih slapov reke Neda (Neda River Water Falls). Pot do tja smo dokaj hitro našli, čeprav je cesta proti koncu že zelo slaba oz. slabša varianta makadamske ceste, ki se ponekod (poleg vseh ovinkov) tudi strmo vzpenja navkreber, pa spet navzdol. Slednjega je bistveno več, zato je vožnja nazaj še toliko večji izziv. G. Kostas (lastnik apartmaja) nam je podal samo eno kratko navodilo:” Just drive and do not stop if it is not necessary!”. Po parkiranju je še cca 20 minut hoje po delno urejeni gozdni poti in ko se ti zazdi, da tu morda teh opevanih slapov sploh ni, se ti naenkrat ponudi prvi pogled na manjši slap, ki se zliva v tolmunček, skozi njega pa vodi mostiček. Malo zatem pa nas prijazni turist usmeri pravilno tako da smo končno našli “the big one” - veliki slap, kot sem ga tudi videla na internetu. In res je čudovit. Skrit med skalovjem, obkrožen z zanimivo oblikovanimi drevesi in z izlivom v večji tolmun svetlo modre barve, bi bil ta košček narava kot nalašč za snemanje prizora “Eva in Adam v raju” :-).

Po ogledu Neda River nas je nekaj km naprej vodila pot do lokacije Appolonovega templja, ki je zaščiten s šotorom. Vstopnina za ogled 3 EUR. Več v slikah.

Popoldan prihod v kraj Olympia, kjer smo si ogledali arheološko področje antične Olympije, ki predstavlja rojstvo olimpijskih iger. Mestece Olympia z 109 prebivalci (??) deluje prav prijetno. Ulice ponujajo vrsto trgovinic, barov, tavern. Vsega skupaj je kar precej na osrednji ulici, pa vendar ne deluje tako kičasto kot običajno velja za turistično oblegane lokacije. Do antične Olympije je cca 20 minut hoje ali celo več. Na ogled je 4 muzejev na temo zgodovine olimpijskih iger ipd. Vendar smo zaradi pozne ure prihoda le-te opustili oz. so bili že zaprti. Zanimivo je vedeti malo več o prvih začetkih olimpijskih iger, ki segajo tja v 11 stoletje pr.n.št. in o tem, da so bili takrat presenetljivo športno orientirani, žal pa je to veselje pripadalo le moškim, ki so edini lahko tekmovali (dostikrat tudi povsem goli :-). Ženskam in sužnjem je bil vstop strogo prepovedan – če pa so si to drznili storiti, so plačali z življenjem (vrgli so jih čez skalovje). Grdo. Igre so prirejali vsakih 4 leta in to najmanj 1000 let. Danes arheološko področje antične Olympije predstavlja kompleks delno ohranjenih templov, cerkvenih in javnih stavb, vse pa je dodatno predstavljeno v besedi in sliki na informativnih tablah. Vse skupaj je na nek način prav fascinantno, koliko dela pridnih rok, koliko kamenjev – velikih in malih, ki so jih morali verjetno z velikim naporom postaviti enega na drugega. Sprašujem se, kako so vse to zmogli – brez danes poznane tehnologije in gradbenih naprav. Prepričana pa sem, da so nečesa imeli očitno več kot preveč – časa.

img: 
image/jpeg iconNa poti proti Neda River....srečanja na cesti
image/jpeg iconRazgledni stolp in odprt teater na prostem - na poti proti Neda River
image/jpeg iconRazgledni stolp in odprt teater na prostem - na poti proti Neda River
image/jpeg iconRazgledni stolp in odprt teater na prostem - na poti proti Neda River
image/jpeg iconRazgledni stolp in odprt teater na prostem - na poti proti Neda River
image/jpeg iconRazgledni stolp in odprt teater na prostem - na poti proti Neda River
image/jpeg iconRazgledni stolp in odprt teater na prostem - na poti proti Neda River
image/jpeg iconPrvi razgled, ki se ti odpre na poti po gozdu v smeri vodnih slapov Neda River
image/jpeg iconEden od manjših vodnih slapov
image/jpeg iconNa cilji pri velikem slapu "the big one"
image/jpeg iconMarko pod slapom (se je edini opogumil zaplavati v ledeno mrzli vodi)
image/jpeg iconIMG_2602.jpg
image/jpeg iconIMG_2607.jpg
image/jpeg iconIMG_2611.jpg
image/jpeg iconIMG_2619.jpg
image/jpeg iconIMG_2622.jpg
image/jpeg iconIMG_2635.jpg
image/jpeg iconNa poti nazaj
image/jpeg iconIMG_2646.jpg
image/jpeg iconIMG_2656.jpg
image/jpeg iconIMG_2661.jpg
image/jpeg iconIMG_2662.jpg
image/jpeg iconIMG_2664.jpg
image/jpeg iconIMG_2666.jpg
image/jpeg iconIMG_2683.jpg
image/jpeg iconIMG_2697.jpg
image/jpeg iconIMG_2714.jpg
image/jpeg iconIMG_2715.jpg
image/jpeg iconIMGP5020.jpg
image/jpeg iconIMGP5021.jpg
image/jpeg iconIMGP5022.jpg
image/jpeg iconIMGP5029.jpg
image/jpeg iconIMGP5037.jpg
image/jpeg iconIMGP5040.jpg
image/jpeg iconIMGP5041.jpg

Kalo Nero (dan velikih valov)

SOBOTA, 11.7.:

Kopanje na naši najbližji plaži Kalo Nero. Danes smo uživali na prav posebno velikih valovih, ki so bili “premagljivi” tudi za Kajo. Neizmerno uživata obe.

Znajo pa biti nevarni tudi v plitvi vodi, kjer te val povleče nazaj in pod vodo. Kajo mi je enkrat potegnilo pod vodo, val pa ji je snel rokavček iz roke. Pazljivost torej tudi v nizki vodi in stalen nadzor nad otroci, ki se igrajo v srednje plitvi vodi.

img: 
image/jpeg iconIMGP5089.jpg
image/jpeg iconIMGP5091.jpg
image/jpeg iconIMGP5109.jpg
image/jpeg iconIMGP5115.jpg

Agrilos, Hora, Gialova, Pylos, Methoni

NEDELJA, 12.7.:

Zaradi bistveno večjih valov in močnega vetra smo se odločili za ponovni potep – tokrat v smeri proti jugu. V Agrilos-u (med krajem Filiatra in Kyparissi) se nahaja čudoviti pravljični grad Harry Fournier's Castle. Grad je menda zgradil nek zasebnik za svojo družino. Zanimivo, da gradič niti ni toliko omenjen na internetu ali v drugih turističnih publikacijah. Niti ga nisem zasledila v vodiču Lonely Planet – Greece, ki nas spremlja na naši poti. Je pa vsekakor vreden postanka in sprehoda okoli samega pročelja, čeprav je v tem času zaprt za obiskovalce, kot mi je zatrdila ena od obiskovalk. Škoda. Sam ambient in pravljična arhitektura poslopja bi bila odlična lokacija za manjši zabaviščni park za otroke. Obala v neposredni bližini je sicer skalnata, ponuja pa nekaj lepih priložnosti za fotoposnetke (razburkani valovi, ki udarjajo ob skale ter nekaj razstavljenih skulptur). Nadaljujemo pot v mestece Hora, kjer si ogledamo manjši arheološki muzej, kjer so na ogled dragoceni primerki izdelkov, najdenih v Nestorjevi palači, ki se nahaja nedaleč stran.

 
Sledi vožnja mimo Gialova Lagoon, zaliva s čudovitimi, še neobljudenimi plažami, ki pozimi nudi zatočišče tisočim pticam raznovrstnih ptic. Očitno je ta predel tudi prebivališče ljubkih želvic, za katerih zaščito so postavili tudi posebne prometne znake, ki opozarjajo voznike na počasno vožnjo in posebno pozornost. Iz zaliva Gailova se cesta rahlo vzpenja v klanec, od tam pa se ponuja čudovit razgled na en samcat osamljen otoček tega zaliva. Ni kaj, da ne bi spet “škljocala” po fotoaparatu :-)

Prihod v mesto Pylos in kosilo na obali. Žal smo prispeli prepozno, saj so samo do 12h ure vozili s čolnom na ogled znamenitega skalovja, ki se vzpenja izza morja in spominja na vrata.


Še skok do kraja Methoni (čeprav smo že hoteli obrniti nazaj v Kalo Nero), ki se je kasneje izkazal za vrednega obiska. Tu stojijo ostanki beneške trdnjave oz. gradu, ki se razprostira na ogromni površini rta. Vendar hoja še zdaleč ni dogolčasna. Za otroke je po svoje lahko zelo zanimivom le obvezno jih je ponekod držati za roke, ko je treba premagovati visoke in napol ohranjenne kamnite stopnice, hoditi po ozkih poteh, ki na drugi strani ponjujajo samo globino ali že morje, splezati na višje ležeče kamnite police, preskočiti neprehodno oviro ipd.

 

Nastja in Kaja sta izkoristili priložnosti, da sta se ponekod lahko skrili v kamnite odprtine v stenah, zlezli v valjaste rove, ki vodijo od ene do druge stene in še in še. Do skrajnega dela trdnjave vodi cca 700m dolg pot med visokoraslo travnato površino, kjer raste na tisoče vijoličnih cvetic, ki sem jih prvič videla. Skratka obilo večjih in manjših zanimivosti, zaradi katerih postanek v Methoni-ju toplo priporočam.

 

 

 

 

 

img: 
image/jpeg iconIMGP5127.jpg
image/jpeg iconIMG_2746.jpg
image/jpeg iconIMG_2750.jpg
image/jpeg iconIMGP5128.jpg
image/jpeg iconIMGP5129.jpg
image/jpeg iconIMGP5137.jpg
image/jpeg iconIMG_2754.jpg
image/jpeg iconIMG_2759.jpg
image/jpeg iconIMG_2787.jpg
image/jpeg iconIMG_2790.jpg
image/jpeg iconIMG_2815.jpg
image/jpeg iconIMGP5143.jpg
image/jpeg iconIMG_2816.jpg
image/jpeg iconIMGP5141.jpg
image/jpeg iconIMGP5144.jpg
image/jpeg iconIMGP5146.jpg
image/jpeg iconIMGP5148.jpg
image/jpeg iconIMGP5149.jpg
image/jpeg iconIMG_2823.jpg
image/jpeg iconIMG_2832.jpg
image/jpeg iconIMG_2848.jpg
image/jpeg iconIMG_2852.jpg
image/jpeg iconIMG_2858.jpg
image/jpeg iconIMG_2885.jpg
image/jpeg iconIMGP5164.jpg
image/jpeg iconIMG_2891.jpg
image/jpeg iconIMGP5178.jpg

Ogled grobnic (Kalo Nero)

PONEDELJEK, 13.7.:

Ponovno lenarjenje in kopanje na plaži Kalo Nero, popoldan pa na ogled grobnic (mislim, da se kraju reče Peristeria), ki nam jih je priporočil g. Kostas. Žal je bilo področje zaklenjeno z ograjo, pa vendar je Marko nekako preskočil visoko ograjo in naredil nekaj posnetkov.

img: 
image/jpeg iconIMG_2907.jpg
image/jpeg iconIMG_2910.JPG
image/jpeg iconIMG_2912.JPG
image/jpeg iconIMG_2913.JPG

Kyparissia (vodni park) in o želvah "caretta"

TOREK, 14.7.:

2 dni so nam plavanje v morju oteževali visoki valovi in razburkano morje, zato smo se ta dan odpravili kopati v nekaj km oddaljen vodni park v kraju Kyparissia, ki smo ga slučajno opazili dan poprej, ko smo se peljali tu mimo. Kljub svoji majhnosti, smo uživali v bazenski vodi, predvsem pa Nastja in Kaja, ki sta se ob koncu popoldneva naskakali na trampolinu – potem ko sta bili skoraj cel dan več ali manj v vodi ali na toboganu. Vstopnine v ta miniaturni vodni park ni bilo, zato pa zaračunajo 5 eur po osebi za dnevno uporabo tobogana. Vsa zadeva mi je delovala spet bolj kot družinsko vodena dejavnost – domačnost osebja, vsi so se nekako poznali med seboj ipd. Pohvalo bi lahko namenila tudi velikemu otroškemu igrišču in dobri lokaciji ob obali, tako da lahko enostavno skočiš iz bazena v 30m oddaljeno morje, če se ti tako zahoče.

Danes smo se tudi malo bolje informirali o zaščitenih želvah “carretah”. Ob obali Kalo Nero imajo namreč postavljen “mini informativno-prodajni desk”, na katerem prodajajo nekaj izdelkov s simboli želv in informativno gradivo o teh živalih. Gre za skupino prostovoljcev, ki izvajajo posebni pogram aktivnosti (verjetno pod okriljem skupnosti Archelon – The Sea Turtle Protection Society of Greece, www.archelon.gr), s katerim preiskujejo obale, iščejo želvja gnezda, označujejo in ograjujejo gnezda z opozorilnimi tablami, ipd. Na Peloponezu so taka področja predvsem na zahodni obali v predelu, kjer smo bili mi (torej Kyparissia) ter na obali Lakonikos na jugu Peloponeza. To sta 2 edini obali ter še otok Zakintos, kjer želve odlagajo svoja jajca. 2 taka gnezda smo odkrili tudi na naši obali. Stotine želvjih samic vsako poletje (od srede maja do konca avgusta) priplava iz morja in na obali zakoplje cca 120 jajc. Menda se odrasle želvice po instinktu vrnjejo na obalo, kjer so bile izvaljene. Jajca se valijo 60 dni, prvi želvlji mladiči pa se izvalijo sredi julija, torej ravno v času našega odhoda. Tega posebnega dogodka nismo imeli priložnosti videti in kot nam je pojasnil g. Kostas je to možno le izjemoma, saj želvje izberejo nočni čas, ko ni svetlobe in hrupa in začutijo, da je obala varna.

img: 
image/jpeg iconKaja pred bazenom
image/jpeg iconNastja pokaže skok v vodo
image/jpeg iconVodni park
image/jpeg iconIMGP5230.jpg
image/jpeg iconIMGP5231.jpg
image/jpeg iconIMGP5235.jpg
image/jpeg iconIMGP5236.jpg
image/jpeg iconIMGP5237.jpg
image/jpeg iconNapihljiv grad, ki so ga postavili ob koncu kopanja
image/jpeg iconIMGP5249.jpg
image/jpeg iconIMGP5252.jpg
image/jpeg iconKALO NERO: Info-desk (prodaja izdelkov in osveščanje ljudi o pomenu zaščite želv "caretta")
image/jpeg iconNaš nakup

Kalamata, Mavrovouni, Sparta

SREDA, 15.7.:

Vročina ! In odločitev je padla – da preživimo najbolj vroči del dneva v prijetno hlajenem avtu in se zapeljemo še malo po Peloponezu. Ta “še malo” pa se je kasneje prevesil v najdaljšo prevoženo pot dosedaj, odkar smo se nastanili v Kalo Nero. Na poti Kalo Nero – Kopanaki – Kalinia smo se najprej ustavili v obmorskem mestu Kalamata, kjer smo se zapeljali skozi mesto in rahlo razočarani ugotovili, da ne ponuja ničesar zanimivega, razen ogleda katedrale Church of Ypapantis. Zanimivost mesta je morda ta, da ga je leta 1986 stresal močan potres (20 smrtnih žrtev, večstotine poškodovanih in več kot 10.000 uničenih domov). Od Kalamate smo ubrali pot proti jugu v kraje Avia – Kitries – Kardamyli – Agios Nikou. Obala do tiu ponuja kar nekaj živahno obiskanih plaž, ob obalni cesti pa se verižijo bari, taverne in restavracije. Vztrajamo naprej, tako da vstopimo v regijo Lakoni, vse do kraja Areopoli. Pot do tu je zanimivo vijugasta, iz višje ležečega položaja pa se zopet ponuja čudovit razgled na tokrat skalnato obalo. Neverjetno, ampak hiše tu so vse grajene iz kamenja, prav tako tudi ograje, ki obdajajo ponekod prav lepo urejen zelenice.

Od Areopoli uberemo pot proti kraju Githiom, kjer smo se (2 km iz mesta) ustavili na plaži Mavrovouni. Plaža je tu spet kar v redu – z brezplačnimi ležalniki in senčniki in ponovno manj obiskana.

Iz Githia smo se vrnili nazaj v Kalo Nero, in sicer preko mesta Sparta, kjer smo se ustavili zgolj za krajši sprehod v osrednjem mestnem jedru, saj je bila ura že pozna. Si pa bomo zapomnili ta obisk po skoraj izgubljenem fotoaparatu, ki je visel na stolu v enem od barov ves čas, ko smo že sedeli v avtu in se peljali ven iz mesta. Po cca 10 minutah smo se vrnili ponj in ga začuda dobila, čeprav so nas na tem mestu nedolgo nazaj fehtarili za denar otroci -siromaki v starosti od 5-10 let. Povratek na relaciji Sparta – Kalamata nam bo ostal v spominu po razburljivi večerni vožnji po adrenalinsko vzpenjajoči in vijugasti cesti skozi hribovito gorovje Taygetos. Razgleda z višine cca 1.300 metrov n.v. sicer v temni noči nismo imeli, sem pa uspela v pravem trenutku vključiti fotoaparat in narediti video posnetek skozi zanimiv predel, kjer je cesta speljana pod zanimivim skalnatim previsom, ki deluje kot nekakšen tunel.

V apartma smo se iz tokratnega dnevnega potepa vrnili šele ob 23:20.

img: 
image/jpeg iconNa poti proti Kalamati
image/jpeg iconIMG_2991.jpg
image/jpeg iconIMG_2992.jpg
image/jpeg iconRazgled na obalo in otoček v kraju Prossilio (pred Kardamyli)
image/jpeg iconHotel malo drugače :-)
image/jpeg iconPodročje pohodništva (južni Peloponez, pred krajem Kardamyli)
image/jpeg iconIMG_2999.jpg
image/jpeg iconRazgled na zaliv (kraj Karavostasion) preden smo zapeljali nazaj v notranjost in proiti zahodu v kraj Gythio
image/jpeg iconLepote regije Laconia
image/jpeg iconKalamata, katedrala Church of Ypapantis
image/jpeg iconKalamata
image/jpeg iconNa poti ob obali med krajema Kalamata in Peralia (Fares)
image/jpeg iconKopanje na plaži Mavrovouni (nedaleč od mesta Gythio)
image/jpeg iconIMG_3020.jpg
image/jpeg iconIMG_3051.jpg
image/jpeg iconSparta - osrednji trg
image/jpeg iconSparta - osrednji trg
image/jpeg iconDostava na dom !!??
image/jpeg iconSparta - osrednji trg
image/jpeg iconSparta
image/jpeg iconIMGP5283.jpg

Zacharo

ČETRTEK, 16.7.:

Celodnevno kopanje na plaži v kraju Zacharo, cca 25 km severno od Kalo Nero oziroma med krajema Aghios Nikolas in Kakovatis, ki nam jo je predlagal lastnik apartmaja. To je ena izmed lepših plaž od vseh, kjer smo se kopali, vsaj po moji presoji. Fina mivka, na voljo zopet brezplačni ležalniki in senčniki in predvsem nizka voda 10-15m od obale. Torej idealno za družine z majhnimi otroci.

Nastja in Kaja sta na tem mestu nabrali tudi nekaj školjkic in kamenčkov, kar jih je še dodatno zaposlilo.

Zvečer pa "sladka" osvežitev v eksotičnem baru ob obali Kalo Nero, kjer sta punci prišli do okusno postrežih vafljev s sladoledom. In tudi koktejl je bil okusen .....

img: 
image/jpeg iconplaža Zacharo
image/jpeg iconIMG_3105.jpg
image/jpeg iconIMG_3109.jpg
image/jpeg iconpolje z lubenicami nedaleč stran od obale
image/jpeg iconIMG_3131.jpg
image/jpeg iconNastja in Kaja: čiščenje školjkic
image/jpeg iconIMGP5308.jpg
image/jpeg iconkamenček, ki smo ga poimenovali "tiramisu kamen" :-)
image/jpeg iconIMGP5312.jpg
image/jpeg iconIMGP5317.jpg
image/jpeg iconVaflji s sladoledom
image/jpeg iconMljask, mljask

Patra-pred odhodom na ladjo

PETEK, 17.7.:

Dan odhoda in prisrčno slovo od g. in ga. Dimitropoulos. Vračamo se po cesti Kalo Nero-Pirgos-Amaliada-Keramida, v smeri proti Patri, kjer nas čaka odhod ladje ob polnoči.

Na dan odhoda je sonce še posebej pripekalo in zdi se mi, da je doseglo najvišjo temperaturo v vsem času našega dopusta - 38 stopinj.

Patra - veliko mesto, ki niti ni preveč lepo. Polno betona, starih in novejših stavb. Ponekod pridih nečistoče. Meni se ni dopadlo. Vredno ogleda je kvečjemu katedrala - čudovit primerek arhitekture, prav tako od znotraj, ko ti pogled takoj uide v veličasten strop, poslikan s pobožnimi motivi in okrašen z ogromnim lestencem.
Za ljubitelje hoje je zanimiv tudi sprehod po ulici, iz katere se vzpenja ogromno stopnic do trdnjave, ki se nahaja na vrhu hriba. V peklenski vročini smo prehodili 193 stopnic in potočili še 1x toliko solza (Nastja), ki se je upirala hoji po mestu. Kaja pa je ponosno skupaj z mano preštela vse stopnice in na vrhu zavriskala "juhej".

8 ur do odhoda ladje je padla odločitev, da bo bolje kot "mučna" hoja po mestu - kopanje na prvi primerni plaži. Pričakovali itak nismo čistega morja, ampak cca 8 km iz Patre je bilo na izbrani plaži še večji šok. Ogabno! Umazana voda, ne samo trava, tudi odtenek modre je spominjal bolj na mlako kot na morje. Pa kljub temu nekaj kopalcev. Marko se je odločil za umik v obalni bar na hladno - pametno. Punce pa smo se vendarle oblekle v kopalke že zaradi tega, da smo izkoristile tuš na plaži, potem ko smo se pošteno prepojili s hojo po mestu.

 

img: 
image/jpeg iconPatra - obisk pri vulkanizerju
image/jpeg iconPatra, katedrala
image/jpeg iconIMG_3144.jpg
image/jpeg iconStrop katedrale od znotraj - posnetek žal ni preveč dobro uspel, je pa v resnici pogled navzgor res čudovit
image/jpeg iconIMG_3148.jpg
image/jpeg iconIMG_3149.jpg
image/jpeg iconSprehod po ulicah Patre - na sliki stopnice, ki vodijo na trdnjavo
image/jpeg iconS Kajo sva prešteli 193 stopnic
image/jpeg iconŠtetje stopnic je bila tudi odlična taktika, da sva prišli na vrh prvi. Juhej !
image/jpeg iconPogled z vrha stopnic na mesto Patra
image/jpeg iconIMG_3167.jpg
image/jpeg iconV Grčiji smo Diesel tankali po ceni od 0,87 do 1,10 eur na liter
image/jpeg iconPristanišče Patra - slikano z ladje pred odhodom

Na ladji Patra-Benetke

SOBOTA, 18.7.:

Na ladji sta nam 2 nočitvi in 1 dan kar nekako minila. Nastji in Kaji se je zdelo zanimivo, da prvič plujeta s tako veliko ladjo. Verjetno si nista prestavljali vsega tega. Spanje v kabini s TV-jem in razpoložljivim WC s kabino je bilo več kot primerno, lahko rečem da odlično. Prijaznost osebja tudi OK, predvsem na recepciji in v restavraciji. Manjšo pohvalo pa bi dala tistim, ki strežejo v baru ob bazenu in ženski v trgovini, ki sva jo z Nastjo obiskali. Marko nam je postregel z GPS navigacijo in tako smo lahko nekajkrat preverili kje približno se nahajamo. Ko gledaš tisto kopno, ki se vidi od daleč, se ti res ne sanja kje si. Je pa imela ladja dva postanka vmes.

img: 
image/jpeg iconIMG_3202.jpg
image/jpeg iconIMG_3203.jpg
image/jpeg iconPogled na kopno - zaliv pri kraju Igoumenitsa, kjer se je ladja ustavila
image/jpeg iconIMG_3210.jpg
image/jpeg iconIMG_3214.jpg
image/jpeg iconIMG_3227.jpg
image/jpeg iconIMG_3228.jpg
image/jpeg iconIMG_3231.jpg
image/jpeg iconMarkotov Nokia Navigator, ki nam je občasno pokazala tudi dokaj natančno lokacijo kje plujemo
image/jpeg iconIMG_3264.jpg
image/jpeg iconBazen na ladji - tudi način za kratkočasenje (predvsem za otroke)
image/jpeg iconIMG_3276.jpg
image/jpeg iconIMG_3339.jpg
image/jpeg iconIMG_3340.jpg
image/jpeg iconIMG_3345.jpg
image/jpeg iconIMG_3364.jpg
image/jpeg iconIMG_3373.jpg
image/jpeg iconZanimivi valovi, ki jih je ujel v fotoobjektiv Marko
image/jpeg iconIMG_3383.jpg
image/jpeg iconIMG_3384.jpg
image/jpeg iconIMG_3386.jpg
image/jpeg iconPristanek v Benetkah
image/jpeg iconIMG_3388.jpg
image/jpeg iconIMG_3392.jpg
image/jpeg iconIMG_3399.jpg
image/jpeg iconIMG_3401.jpg
image/jpeg iconIMG_3406.jpg
image/jpeg iconIMG_3408.jpg
image/jpeg iconin na kopnem....
image/jpeg iconIMGP5370.jpg

Benetke (ogled) in prihod domov

NEDELJA, 19.7.:

Prihod ladje v Benetke ob cca 9h. Nato ogled vodnega mesteca, ki nam je že kaj kmalu "segel globoko v žep". Plačilo javnega WC-ja (1 do 1,5 EUR) ter nakup 12-urne vozovnice z njihovimi vodnimi "busi" v znesku 64,00 EUR. Otroci imajo isto ceno kot odrasli (torej 16 EUR/osebi), nakup družinske karte ni možen. Saj tako mi je zatrdila s strogim formalnim tonom mlada blagajničarka. No pa še 2 EUR za zamljevid, ki ga nismo imeli s sabo.

V Benetkah se v tem času prodaja cel kup stvari za vsakim vogalom. Izdelki se med uličnimi prodajalci ob glavnem kanalu, kjer plujejo ladjice, več ali manj ponavljajo, v trgovinah po bolj odročnih ulicah pa je asortiman že bolj finejši, skrbno izbran in bolj pester. Presenetljivo veliko je seveda steklenega nakita (Murano) in posode ter seveda raznoraznih spominkov - lovilcev prahu, ko jih imaš 1x doma :-)

Sicer pa so Benetke seveda lepe na svoj način- trg sv.Marka, palača in vse ostale znamenitosti v poletnem času pridejo še bolj do izraza. Drugače je pozimi, kot mi je dejala domačinka, ki me je rešila iz labirinta drobnih in prepletenih uličic, ko sem iskala izhod do željene lokacije, kjer sem bila zmenjena z mojimi. Pozimi voda naraste in zalije tudi ulice v bližini glavnega vodnega kanala. Ponekod je dostop do domov zelo otežen ali jim voda celo zalije pritlične prostore. "Don't visit us in winter!" mi je dejala pred slovesom.

Prihod domov ob cca 17h. Vse zapisano naj bo za naš spomin na še eno prijetno družinsko počitnikovanje, za vse ostale pa morda tudi uporabno in praktično, če se odpravljate v isto smer oz. po deželi, ki ponuja toliko vsega.

 

 

img: 
image/jpeg iconIMG_3432.jpg
image/jpeg iconIMG_3438.jpg
image/jpeg iconIMG_3441.jpg
image/jpeg iconIMG_3442.jpg
image/jpeg iconIMG_3445.jpg
image/jpeg iconIMG_3449.jpg
image/jpeg iconIMG_3451.jpg
image/jpeg iconIMG_3453.jpg
image/jpeg iconIMG_3454.jpg
image/jpeg iconIMG_3463.jpg
image/jpeg iconIMG_3464.jpg
image/jpeg iconIMG_3466.jpg
image/jpeg iconIMG_3468.jpg
image/jpeg iconIMG_3469.jpg
image/jpeg iconIMG_3471.jpg
image/jpeg iconBenetke so tudi to!!
image/jpeg iconIMG_3494.jpg
image/jpeg iconIMG_3498.jpg
image/jpeg iconIMG_3505.jpg
image/jpeg iconIMG_3507.jpg
image/jpeg iconIMG_3514.jpg
image/jpeg iconIMGP5379.jpg
image/jpeg iconIMGP5381.jpg
image/jpeg iconIMGP5384.jpg
image/jpeg iconIMGP5386.jpg
image/jpeg iconIMGP5387.jpg
image/jpeg iconIMGP5388.jpg
image/jpeg iconIMGP5389.jpg
image/jpeg iconIMGP5393.jpg
image/jpeg iconIMGP5401.jpg
image/jpeg iconIMG_3497.JPG
image/jpeg iconIMG_3512.JPG

Hrvaška

Nekako je prišel čas ali pa so okoliščine nanesle (nivo turistične ponudbe, ugodni letalski prevozi), ko našo sosednjo državo, ki je nekoč predstavljala tisto "must" destinacijo za poletne počitnice, vse manj obiskujemo. Zares smo jo za poletne počitnice od leta 1997 dalje izbrali točno samo 4x za 1 tedenski oddih (jadranje 1997, Ugljan 2001, Hvar 2003 in Murter 2007). To pa še ne pomeni, da smo jo dokončno odpisali. Vsekakor je njena notranjost še neraziskana, saj poleg jadranske obale kaj dosti globlje še nismo šli na družinski izlet.  

Kamp Pineta (Fažana pri Puli) - avgust 2009

Zadnji teden v avgustu smo izkoristili za še zadnje morske radosti preden smo otroke poslali greti šolske klopi. Tokrat smo odrinili na Hrvaško, kjer že dolgo nismo bili :-) Prijatelji so nam odstopili svojo prikolico in poskrbeli, da smo se punce imele čudovito. Kopanje, kolesarjenje, mini-golf, trampolin, pedalin, in še kaj drugega smo preiskusile v kampu Pineta v Fažani pri Puli.  Kamp se nam je zdel več kot zadovoljiv, vendar kot sem bila informirana s svojo ponudbo in infrastrukturo še daleč ne dosega nivoja ostalih kampov. Miki in Tari hvala za prijetno druženje in zabavo, Petrinim staršem pa za prijaznost, da so nam odstopili svoj "morski domek".

Več v slikah spodaj.

img: 
image/jpeg iconIMG_4119.jpg
image/jpeg iconIMG_4120.jpg
image/jpeg iconIMGP5723.jpg
image/jpeg iconIMGP5725.jpg
image/jpeg iconIMGP5729.jpg
image/jpeg iconIMGP5730.jpg
image/jpeg iconIMGP5742.jpg
image/jpeg iconIMGP5743.jpg
image/jpeg iconIMGP5748.jpg
image/jpeg iconIMGP5755.jpg
image/jpeg iconIMGP5756.jpg
image/jpeg iconIMGP5849.jpg
image/jpeg iconIMGP5850.jpg
image/jpeg iconIMGP5852.jpg
image/jpeg iconIMGP5854.jpg
image/jpeg iconIMGP5856.jpg
image/jpeg iconIMGP5860.jpg
image/jpeg iconIMGP5757.jpg
image/jpeg iconIMGP5764.jpg
image/jpeg iconIMGP5765.jpg
image/jpeg iconIMGP5772.jpg
image/jpeg iconIMGP5780.jpg
image/jpeg iconIMGP5789.jpg
image/jpeg iconIMGP5790.jpg
image/jpeg iconIMGP5792.jpg
image/jpeg iconIMGP5800.jpg
image/jpeg iconIMGP5805.jpg
image/jpeg iconIMGP5809.jpg
image/jpeg iconIMGP5817.JPG
image/jpeg iconIMGP5822.jpg
image/jpeg iconIMGP5827.jpg
image/jpeg iconIMGP5847.jpg
image/jpeg iconIMGP5857.JPG

Prvomajski oddih v Rovinju (otok sv.Andrije - apr.2010)

 

Rovinj je prav prikupno istrsko letovišče, ki ima zanimivo lego, nasproti mesteca pa leži nemalo manjših in večjih otočkov, ki jih je opaziti med vožnjo z ladjico. Ta nas je popeljala na Crveni otok (oz. otok sv. Andrije), ki smo si ga punce izbrale za naš prvomajski oddih. Ladjica vozi na 15 min oddaljen otok sv. Andrije  vsako uro, za goste hotela Istra pa je na voljo brezplačen ladijski prevoz poljubnokrat na dan. V času našega obiska niso niti preverjali ali smo res gostje hotela ali ne. 
Ob prihodu smo bile ugodno presenečene nad prijaznostjo in uslužnostjo osebja v marini in kasneje v hotelu. V marini Rovinja sicer ne dovolijo parkirati vsakomur (menda je samo proti plačilu, načeloma pa bolj za invalide), zato pa so nas s kombijem odpeljali do brezplačnega in malo bolj oddaljenega parkirišča, kjer smo pustili svoje avtomobila, s kombijem pa so nas odpeljali nazaj v marino. Prtljago sami naložijo na ladjico in iz nje, na otočku pa celo pripeljejo z električnim vozilom do hotela. Ob odhodu iz hotela se je seveda pametno odpraviti iz hotela pravočasno in ujeti voznika prtljage, kar pa nam žal ni uspelo. Ampak ker hotel leži cca 50 metrov od pomola, kjer pristane ladjica, to ni bil noben problem.

 

 
(klikni na sliko za povečavo)

 

Hotel Istra je zelo lepo urejen, okolica je zelo čista,  ponudba igral in aktivnosti na prostem zelo bogata, trim steza urejana okoli obeh otočkov (kolo, tek), obstaja možnost  kopanja v notranjem bazenu z wellness ponudbo, gastronomija je na visokem nivoju,  hotelsko osebje zelo prijazno, svoje pa je vsekakor naredila tudi agencija Kompas Holidays, ki je v okviru svojega klubskega programa vsak dan skrbela za animacijo in razvedrilo, prilagojeno predvsem družinam. Glavni zvezdi sta bila seveda Sebastijan in Alja, ki sta podnevi imela glasbene urice z otroci, zvečer pa sodelovala v karaokah in tudi kakšno zapela z otroci.
Nekaj tudi v prispevku - klikni TUKAJ.
Tudi naša Tatjana nas je presenetila s svojo prijavo na karaoke in požela močan aplavz.

 

 

Eni s talentom, drugi s srečo :-). Slednja je bila naklonjena meni in Kaji, ki sva na srečelovu in mini kvizu zadeli set loparjev za pinkponk in T-shirt majico. Veselje je bilo nepopisno.
* * *
Zapisano in objavljeno za prijeten spomin vsem, ki smo se skupaj zabavali 
(Mika, Tatjana, Tara, Lana, Nastja, Kaja in moja malenkost).

 

img: 
image/jpeg iconNa ladjici Rovinj - otok sv. Andrije (za goste hotela brezplačno poljubnokrat/dan)
image/jpeg iconObala izpred hotela Istra
image/jpeg iconIMG_5630.jpg
image/jpeg iconNastja in Kaja - nabiranje školjk in iskanje kamenčkov
image/jpeg iconTara: ne bom več dolgo v teh pajkicah !
image/jpeg iconČuvaj naših oblačil na plaži
image/jpeg iconOgromno meduz/ klobučarjev je bilo v teh dneh
image/jpeg iconNaša soba s pogledom na morje
image/jpeg iconSprehod na sosednji otoček, ki je povezan z nasipom in urejeno betonsko pot
image/jpeg iconZanimiv objekt (nekakšen spomenik), zanimiv za galebe, ki tu gnezdijo
image/jpeg iconPogled na hotel Istra iz sosednjega otočka
image/jpeg iconNotranja igrala za otroke
image/jpeg iconVeselje na napihljivem igralu
image/jpeg iconKopanje v notranjem hotelskem bazenu
image/jpeg iconZunanji hotelski bazeni (premrzlo za kopanje v tem času)
image/jpeg iconPogled z najvišje hotelske terase na lepo urejeno okolico hotela
image/jpeg iconPrijazni in prav nič bojazljivi galebi, ki so očitno vajeni bližine ljudi
image/jpeg iconNastja, Kaja in Tara - gremo na igrala !!!
image/jpeg iconob obisku mesteca Rovinj
image/jpeg iconRovinj - otroška igrala
image/jpeg iconRovinj: domačina pri urejanju ribiške mreže
image/jpeg icončudovita barka, zasidrana v zalivčku Rovinja
image/jpeg iconBarvita idila mesta Rovinj
image/jpeg iconRovinj
image/jpeg iconJežek - zanimivo odkritje za vse tri punce
image/jpeg iconSebastijan in Alja v sklopu Kompasovega animacijskega programa
image/jpeg iconKompasov mini club - dolgčas otrokom res ni bilo
image/jpeg iconKajina diplomica za sodelovanje v mini clubu
image/jpeg iconOtroška ustvarjalnica vesoljskih oblačil za večerni ples
image/jpeg iconOtroška igra na prostem s Kompasovimi animatorji
image/jpeg iconBarčica po morju plava....
image/jpeg iconNastja - cel dan bi brskala za kamenčki in školjkami
image/jpeg iconVse pohvale Kompasu za zares pester klubski program čez vse dni
image/jpeg iconZ Miko na krožni kolesarijadi okoli obeh otočkov (skupaj potrebnih 30-45 min)
image/jpeg iconFajn kolo - udoben sedež, dobre gume in tekoče prestave
image/jpeg iconLepo urejena kolesarska pot (v bistvu trim steza okoli obeh otočkov)
image/jpeg iconČudoviti razgledi med kolesarjenjem
image/jpeg iconNajina urica brez otrok :-))
image/jpeg iconIgranje šaha na prostem - še posebej zabavno za vse nas
image/jpeg iconIMGP6800.jpg

Turistično naselje Girandella - RABAC (prvomajski oddih 2012)

Turistično naselje Girandella leži nedaleč stran od mesteca Rabac (cca 1,5 km oz. 20 min hoje). Urejena obala s prikupnimi majhnimi zalivčki, barvita narava in samo mestece Rabac me je prijetno presenetilo. V času našega obiska bi človek pričakoval povečan obisk, pa je bilo dokaj mirno in zmerno obiskano.

Namestitev v enem od paviljonov (Oleander 2*) je sicer preprosta, zato pa je presežek obala, ki ponuja veliko majhnih zalivčkov z urejenim dostopom do vode (idealno za družine) in pa prostorna restavracija s teraso, ki ponuja čudovit razgled na Kvarner.

Spodaj zemljevid naselja Girandella, pot turističnega vlakca, ki vozi ob obali in zemljevid izletniške ture z ladjico, ki menda ponuja turistom "srečanje z delfini" (klikni na sliko za povečavo).

     

img: 
image/jpeg iconIMG_7060.jpg
image/jpeg iconIMG_7065.jpg
image/jpeg iconIMG_7069.jpg
image/jpeg iconIMG_7074.jpg
image/jpeg iconIMG_7086.jpg
image/jpeg iconIMG_7092.jpg
image/jpeg iconIMG_7107.jpg
image/jpeg iconIMG_7108.jpg
image/jpeg iconIMG_7120.jpg
image/jpeg iconIMG_7128.jpg
image/jpeg iconIMG_7131.jpg
image/jpeg iconIMG_7137.jpg
image/jpeg iconIMG_7145.jpg
image/jpeg iconIMG_7156.jpg
image/jpeg iconokusno kosilo v lokalni restavraciji v mestecu Rabac. Markotova riba PRED.....
image/jpeg icon... in POTEM.
image/jpeg iconIMG_7159.jpg
image/jpeg iconIMG_7170.jpg
image/jpeg iconIMG_7176.jpg
image/jpeg iconRabac
image/jpeg iconRabac
image/jpeg iconRabac
image/jpeg iconRabac
image/jpeg iconRabac
image/jpeg iconRabac
image/jpeg iconRabac
image/jpeg iconRabac
image/jpeg iconRabac

Jadranje 1997

  • 02. avgust : Prevzem jadrnice v Biogradu in vkrcanje. Vzdušje je bilo veselo, sprva nas je le skrbelo, kako bomo natlačili ves "futer" in pijačo na cca 7 m dolgo jadrnico ob vsej krami, ki smo jo že itak morali doma eliminirati na potrebno in nepotrebno.
  • 03. avgust: Prvi vetrovi so nas popeljali do Telašiče na jugu Dugega otoka. Vreme je bilo bolj ali manj ugodno, na trenutke pa je tudi veter malo zatajil, tako da je svojo vlogo odigral motor.
  • 04. avgust: Telašica : Strižnja (na zahodni strani Kornatov) --> Piškera
  • 05. avgust: Piškera : Komiža na otoku Visu
  • 06. avgust: Komiža : otok Biše, nato pa ogled skalne votline "Modre spilje" - slika zgoraj desno) in nadaljevanje proti mestu Vis
  • 07. avgust: mesto Vis -->otok Korčula (Vela Luka)
  • 08. avgust: Vela Luka --> Pakleni otoci(na otoku Hvar; zahodno od mesta Hvar)
  • 09. avgust: Pakleni otoci --> Split --> Milna (na otoku Braču)
  • 10. avgust:Milna -->Stari grad (Hvar)
  • 11. avgust: Stari grad --> Pakleni otoci --> Lastovo
  • 12. avgust: Lastovo --> otok Korčula (Vela Luka)
  • 13. avgust: Vela Luka --> Pakleni otoci --> Šolta
  • 14. avgust: Šolta --> Mali Drvenik --> Primošten (marina Kremik)
  • 15. avgust: Krenik --> Murter (v murterskih vodah, ki so na določenih predelih nepričakovano nizke globine, smo nasedli, vendar se je vse dobro končalo :-)
  • 16. avgust: prihod v Biograd in izkrcavanje.

Hvar (julij 2003)

11. julija smo se ob 22:00 zvečer odpravili na nočno vožnjo proti otoku Hvaru in brez postanka prispeli v Split ob 05:45 zjutraj tako,da smo morali na prvi trajekt čakati kar nekaj časa (cca 2 uri). Za Nastjo so bile velike ladje in dogajanje v pristanišču že prvo zanimivo doživetje in kljub celonočni vožnji se je vesela in razigrana podala na veliko ladjo, ki nas je popeljala cilju naproti.

Prijetno urtrujeni smo prvi dan namenili najprej počitku, razpakiranju in ogledu lokacije, kamor smo prispeli. Prenočevali smo v apartmajski hiši Lozina, nedaleč stran od hotela Podstine, v bližini pa je bil tudi hotel Amfora...

Drugi dan in vse naslednje dni smo namenili kopanju, pohajkovanju po mestu, obisku trdnjave Fortica (Španjola Hvar), kolesarjenju in obisku sosednjih krajev (Stari Grad, Jelsa, Zavala). Ob večerih je seveda obvezno prišel na vrsto sladoled in včasih tudi obisk restavracij z okusno dalmatinsko hrano. Zanimiva večera pa sta bila tudi v Jelsi, kjer smo bili na koncertu "4 asa" (Jelsa) ter v mestu Hvar, kjer je na glavnem trgu potekala večerna prireditev, namenjena predstavitvi "Studia 54" v zasedbi dveh DJ-ev (Nicky Siano /NY in DJ Tomo Ricov /ZG) ter modni reviji kopalk

Ostale beležke z našega dopustovanja na Hvaru podajam ob slikah na stari spletni strani - klikni TUKAJ.

Murter (julij 2007)

Otok Murter (15.07.-29.07.2007) in okolica (Pirovac, Vodice, Šibenik, Nacionalni park Krke)

Če tokrat o hotelu Borovnik in njegovi ponudbi  "pohvalno" lahko govorim na zadnjem mestu, pa bi lagala, če bi rekla da Murter ni lep otok. Vsekakor hrvaški obali pomeni svojstven biser, s čudovitimi zalivčki, čistim morjem in plažami, zelo primernimi za otroke (nizka voda).

Zaradi same lokacije hotela Borovnik v kraju Tisno smo bili primorani, da smo plaže obiskovali s kolesi ali avtom. Plaže, kjer smo se kopali na otoku Murter: Slanica, Jazina, Lučica (otok Školjič, povezan s kopnom s cesto), Hramina (kraj Murter).

V času našega 14-dnevnega letovanja pa smo čas namenili tudi za obisk mesta Šibenik in Nacionalnega parka Krke (kjer je zares čudovito). Park je sedmi, najmlajši narodni park na Hrvaškem. Obsega površino 111 km2 ob toku reke Krke, ki izvira blizu Knina. Reka je dolga okoli 72 km. Narodni park se odlikuje po zares čisti neokrnjeni naravi in bogati flori in favni.

Še največ večerne zabave za otroke pa smo imeli v sosednjem kraju Pirovac, kjer je bilo polno atrakcij in zanimivosti za otroke (trampolini, napihljivi gradovi, avtomobilčki ipd.).

Več slik na stari spletni strani - klikni TUKAJ.

Zagreb (maj 2009)

 

Zagreb - mesto, ki smo ga kot mladina pred več kot 10-imi leti obiskovali ali vsaj obravnavali kot priložnost za shopping, nam je tokrat prišel na "spisek" vikend izletov bolj zaradi obiska prijateljev. Seveda pa bi bilo povsem neumno, če si mesta samega ne bi tudi ogledali. Mene je navdušilo. Morda zaradi voznega parka s tramvaji, ki (nekateri še zelo stari, drugi pa že zelo moderni) dajejo poseben utrip mestu ali morda zaradi pestre množice ljudi, ki jih srečuješ na cesti, še več pa posedati na prostem v lokalih. Takega prizora v Ljubljani ne vidiš niti ob Ljubljanici poleti, kjer so tudi pri nas lokali lepo obiskani. Cela vojska ljudi zaseda skoraj vsa razpoložljiva omizja zagrebških mestnih kavarnic, pub-ov, gostiln ali še tako zakotnih lokalov, ki si svoj teritorij omizij utirajo tudi na ozki vzpenjajoči ulici, na kateri so v stopničastih podih uredili mesta za svoje goste. Menda je to prav posebna kultura tukajšnega naroda - preživljanje prostega časa ob dobri hrani in pijači in dooollllgggiihh pogovorih. V času "razvpite" globalne recesije in slovensko-hrvaških nesoglasij, jim verjetno res ne primanjkuje gradiva za pogovore. Ko sem že omenila tramvaje...menda mesto 100% subvencionira tovrstni prevoz dijakom in študentom, ostali pa imajo možnost letne karte ali vozovnice, ki velja le 2 uri. Zanimiva poteza mestne oblasti oz. kako zagotoviti večje konzumiranje sredstev javnega prevoza. Ljudje plačujejo svoje vozovnice tudi preko mobilnih aparatov.  Občutek brezplačnega prevoza za mlajšo populacijo je zanimiv. Verjetno prihaja tudi do zlorab (sami smo že bili med njimi, saj smo se peljali 2 postaji kar tako). Kot nam je prijatelj povedal je zelo zanimivo videti ljudi, ki v času inšpekcije na tramvajih menda vsi pridno klofajo po svojih mobilcih :-))

Največ ljudi na kupu bi rekla, da je na trgu bana Jelačica, kjer mesto začutiš na vsakem koraku (šviganje bolj ali manj moderniziranih tramvajev, ulični artisti, prodajalne, prepolni lokalčki..) ter seveda na samji tržnici, ki mi je delovala v primerjavi z ljubljansko precej večja.  Po zaslugi prijatelja, ki sta nas vodila po mestu, smo si ogledali tudi cerkev sv. Marka, ki je po svoji zunanjosti zanimiva predvsem po strehi, katere izdelavo so verjetno zaupali zelo spretnim rokam potrpežljivih krovcev. V mozaik tehniki se na strehi namreč nahaja - verjetno lokalni grb mesta Zagreb (???!!!!) . Pred cerkvijo pozornost pritegne  tudi veliko jajce s privlačno poslikavo - pisanica, ki predstavlja simbol prijateljstva, radosti in ljubezni. Tu stoji kot dar neke županije republiki Hrvaški.

Glavna mestna katedrala kraljuje v samem centru mesta. Menda jo obnavajajo že 20 let in izgleda, da jo bodo še kar nekaj časa, saj je vmes eden od najbolj pogostih ovir - money, money, money.... , ki ga obiskovalci katedrale za namen dokončanja obnove lahko tudi prispevajo v posebno skrinjico, nameščeno blizu vhoda. Kot da niti ni pomembno, da si katedralo tudi ogledaš. Najprej daruj, potem pa glej !!  Me pa preseneča, da ime cerkev lastništvo nad kar nekaj sosednimi poslopji, ki  obkrožajo katedralo in so na voljo za najem. Torej se v cerkveni mošnjiček priteka denar tudi iz te "pipice".

Eden od najlepših točk tega pohajkovanja po Zagrebu pa je brez dvoma Jarun - športno rekreacijski center z umetnim jezerom, ki so ga zgradili pred leti za namen univerzijade. V času našega sprehoda so ravno imeli neko tekmovanje v kajakih "s četvercem", ki pa so jih spodbujali kolesarji ob jezeru. Mimogrede, okoli jezera poteka cca 7km dolga asfaltirana pot. V trenutku mi je bilo kar žal da nisem na rolerjih - res čudovit ambient za rekreacijo na 6 ali 2 kolesih :-)). Jezero je poleti menda idealno za kopanje, je pa področje le-tega strogo označeno s 4 vrstami lokacijami:  voda visoke kvalitete, voda primerna za kopanje, srednje onesnažena voda in močno onesnažena voda.

Na poti iz parka Jarun smo okusili še "gostoljubnost" v bližnji istoimenski gostilni, kjer nam je natakar jasno dal vedeti, da imajo sicer prosto mizo (4 odrasli+2 otroka), vendar nam želje po palačinkah ne morejo izpolniti, ker se jim ne splača peči palačink samo za nas. V redu. Če se jim zdi tako prav. Marketing jim je očitno španska vas. Ker je začel dež, smo izbrali destinacijo, ki jo na žalost tudi slovenci v slabem vremenu večkrat prakticirmo - obisk trgovskega centra. Zagrebški City Centar je kopija našega, čeprav mi je deloval tudi ta še večji in bolj prestižnejši, pa ne vem zakaj. Morda je notranja arhitektura nekako drugačna, prostor bolj "diha" in hodniki delujejo večje. Same trgovine pa kot v Ljubljani, bi rekla.
Po palačinkah in kavici še slovo od prijateljev in nazaj proti Ljubljani. Ljuba naša Slovenija :-)

img: 
image/jpeg iconIMG_0804.JPG
image/jpeg iconIMG_0817.jpg
image/jpeg iconIMG_0828.JPG
image/jpeg iconIMG_0834.JPG
image/jpeg iconIMGP3777.JPG
image/jpeg iconIMG_0844.JPG
image/jpeg iconIMGP3784.JPG
image/jpeg iconIMGP3785.JPG
image/jpeg iconIMG_0849.JPG
image/jpeg iconIMG_0855.JPG
image/jpeg iconIMG_0860.JPG
image/jpeg iconIMGP3796.JPG
image/jpeg iconIMG_0865.JPG
image/jpeg iconIMGP3811.JPG
image/jpeg iconIMG_0872.JPG

Italija

 

Pisa (april 2000)

Aprila 2000 sva se z Markotom odpravila na pot proti zahodni obali Italije, proti mestu Pisa, ki leži nedaleč stran (15 km) od morja na povsem drugi strani  italijanskega škornja (Venezia-Padova-Bologna-Firenze - Pisa). Ko sem prvič uzrla znameniti stolp, me je prevzela njegova nagnjenost, ki ob ostalih bližnjih zgodovinskih pročeljih še bolj prihaja do izraza s svojo poševnostjo, ki privablja množice ljudi iz vseh koncev sveta.

Na sliki desno se skrajno desno lepo vidi viseči stolp, ki z drugimi stavbami  kraljuje kot eden najbolj častihlepnih spomenikov na Piazza dei Miracoli. Prav škoda je, da je stolp zaprt pred obiskovalci in se nanj ni možno povzpeti. Menda je zaprt že nekaj let zaradi bojazni, da bi se porušil. Sicer mi ni jasno, zakaj stolp kot tak niso rekonstruirali ponovno. Morda pa so ga pustili nedotaknjenega ravno zaradi te njegove unikatne znamenitosti, sicer bi bil stolp kot vsak drug stolp in vprašanje bi bilo, če bi bil še vedno tako zanimiv.

Pa še nekaj podatkov o zgodovini in gradnji tega stolpa. Gradnja se je začela v daljnem letu 1173, bila vmes prekinjena in se nadaljevala šele 100 let kasneje. Kmalu je bilo očitno vidno, da stolp ni povsem pokončen in se nagiba proti jugu. Redne meritve nagiba so se začele od leta 1911 dalje in kmalu je prišlo do ugotovitve, da se stolp premakne (nagne)  za 1,2 milimetra na leto. V tem času je menda vrh stolpa že 5,3 metra odmaknjen od navpične lege, v kateri bi sicer moral stati. Danes stolp s prav posebnimi jermeni (oziroma jekleno ali železno konstrukcijo, ne vem prav dobro) utrjujejo od spodaj. Izgleda, kot da bi imeli konja na vajetih, če se izrazim po domače.
KLJUČNI PODATKI O STOLPU

Menda je bilo izvedenih več študij, analiz in meritev stolpa, ki se med seboj malce razlikujejo. S pomočjo podatkov na svetovnem spletu sem izluščila naslednje podatke:

  • Lega stolpca: 2 metra nadmorske višine
  • Prva zaustavitev gradnje: leta 1178 (Firenze v vojni)
  • Višina, pri kateri je bil nagib stolpa prvič opazen: 10,6m 
  • Druga zaustavitev gradnje: 1185 (Firenze v vojni)
  • Tretja zaustavitev gradnje: 1284 
  • Prvi zvoniki so bili vgrajeni leta 1198 na višini 3.nadstropja oziroma na višini 55,863 metrov. 7. nadstropje je bilo dokončano leta 1319, v letu 1350 pa je bil stolp dovršen. 
  • Arhitekt Tomasso di Andrea da Pontedera (1275) je prvi ugotovil, da stolp ne more biti naravnan in da bo nagib postajal očiten.
  • Število stopnic, ki vodijo do vrha stolpa, je 294.
  • 700.000 obiskovalcev je leta 1989 stopilo na vrh stolpa.
  • 7.januarja 1990 so stolp zaprli za javnost.

Parco Natura Viva in Gardaland (2005)

Parco Natura Viva (Pastrengo) in Gardaland (2.-3.september 2005)

V kraju Pastrengo, cca 18 km iz Verone in blizu Gardskega jezera sta 2 prečudovita parka:

  • "Parco Faunistico" in
  • "Parco Safari",

združena pod imenom Parco Natura Viva. Oba parka skupaj sta dom za več kot 1500 živali 200 različnih vrst. Oba parka imata svoj vhod in tudi svojo vstopnico, zato se je treba odločiti ali želiš obiskati le enega ali oba. Vsekakor priporočam obisk obeh, s tem da se najprej obišče Fauna park, nato pa Safari park z avtom, od koder se zapelješ direktno domov ali novim dogodivščinam naproti, ki jih ponuja Gardsko jezero in okoliški kraji

V prvega  (Parco Faunistico) se podaš peš, pri čemer so poti lepo urejene in primerne tudi za vozičkarje. No, morda bi lahko bile tiste poti, ki vodijo malce v breg asfaltiranje (otroški vozički). Fauna park vsebuje številne vrste živali, ki skupaj predstavljajo 5 kontinentov našega planeta. Posebej je treba omeniti park dinozavrov. Ob izhodu iz parka je otrokom na voljo veliko igrišče.

V drugem - torej v  Safari parku pa je pot toliko bolj zanimiva in razburljiva, ker se vanj podaš z osebnim vozilom in se srečaš z živalmi tudi na pol metra blizu. Ogled parka terja približno 1 uro in pol. Zabavno nam je bilo se srečati z žirafo, večjo ptico podobno noju ki se je prišla ogledovati v stransko ogledalo našega avtomobila in nosorogom, ki je s svojim rogom na gobcu prav strašljivo deloval 50 cm blizu našega avtomobila - ta bi nas lahko še nasadil, primejduš !!  Glej slike spodaj. Levi in levinje imajo v parku svoje območje zavarovano z visokimi železnimi vrati, ob katerih svetlobni signali spuščajo avtomobile naprej po skupinah. Pred vrati pa je nameščena seveda opozorilna tabla (zapiraj okna avtomobila, ne zapuščaj avtomobila ipd.).

Živali imajo svoj življenjskiu prostor v obeh parkih precej obsežen ter obdan z zelenjem in cvetjem. Poseben oddelek parka je 10 let izvajal študije in priprave, da je okolje parka urejen tako, kot ga je možno videti danes.

Več: www.parconaturaviva.it (žal samo v italijanščini)

GARDALAND  - le kdo ga ne pozna ?? Center zabave, adrenalina in prostor neskončne zabave za otroke in odrasle.

Gardaland ima dandanes zopet izpopolnjeno podobo, saj je obogaten z nekaterimi novostmi za vse, ki želijo da jim kri hitreje požene po telesu ali se vsaj pozabavajo na manj adrenalinski način. Ena od takih novosti je "Robots of Mars" in "Sequoia Adventure".

Za Nastjo (5 let) in Kajo (1 in pol leta) je bilo pravo veselje vse, na kar smo se usedli. Na moje začudenje, tudi ni bilo nobenega joka zaradi prehitre vožnje, obračanja in podobno (v mislih imam Kajo). In kaj sta preizkusili in si ogledali naši punci (Nastja - 5 let, Kaja - 1 leto in pol)

Slike na ogled - klikni TUKAJ.

Gardaland - okt.2009

Odločitev "iz danes na jutri" in...ponovno smo odrinili proti Gardalandu, kjer smo res lepo sončno soboto izkoristili za vse mogoče vrtiljake, vlakce in druge pustolovščine. Vsekakor smo se pametno odločili da se na pot odpravimo kar na petek takoj po službi (odhod ob 17h, prihod ob 21.15) in 1x prespimo. Pri slednjem smo si privoščili malce luksuza: hotel Relais Du lac 4* (Brescia), v katerem smo prespali v 3-sobnem apartmaju velikosti 60m2. Malce pregrešno (po moje), vendar zakaj pa ne - veselje je bilo neizmerno, Nastja in Kaja sta uživali ob večernem umivanju v veliki kopalnici in bile navdušene, ko smo šele po 1 uri odkrili, da se kuhinjska niša skriva v sami vgradni omari z čudovito cvetlično poslikavo.

Zabaviščni park so tokrat tematsko opremili v duhu čarovnic (Halloween) in res jim je dobro uspelo. Cel kamion ali celo več kamionov buč so verjetno morali pripeljati v park, da so z njimi opremili zelenice in notranjost objektov. Da ne govorim o investiciji v preobleke uslužbencev in druge okraske. Res zavidljiva mera natančnega in okusnega izbora dekorativnih izdelkov in ureditve samega parka. In od našega zadnjega obiska Gardalanda, tudi nekaj novitet med samimi adrenalinskimi napravami. Več v slikah spodaj.

img: 
image/jpeg iconIMG_4272.jpg
image/jpeg iconIMG_4262.jpg
image/jpeg iconIMG_4263.jpg
image/jpeg iconIMG_4264.jpg
image/jpeg iconIMG_4269.jpg
image/jpeg iconSermione
image/jpeg iconIMG_4284.jpg
image/jpeg iconIMG_4293.jpg
image/jpeg iconIMG_4304.jpg
image/jpeg iconIMG_4306.jpg
image/jpeg iconIMG_4321.jpg
image/jpeg iconIMG_4338.jpg
image/jpeg iconIMG_4387.jpg
image/jpeg iconIMG_4395.jpg
image/jpeg iconIMG_4402.jpg
image/jpeg iconIMG_4427.jpg
image/jpeg iconIMG_4431.jpg
image/jpeg iconIMG_4432.jpg
image/jpeg iconIMG_4440.jpg
image/jpeg iconIMG_4304.jpg
image/jpeg iconIMGP5891.jpg
image/jpeg iconIMGP5892.jpg
image/jpeg iconIMGP5901.jpg
image/jpeg iconIMGP5902.jpg
image/jpeg iconIMGP5904.jpg
image/jpeg iconIMGP5905.jpg
image/jpeg iconIMGP5912.jpg

Dolomiti, San Martino di Castrozza (feb 2010)

Zimske počitnice 2010 v italijanskih Dolomitih smo preživeli veselo in zabavno na razprostranih, do potankosti urejenih smučiščih mesteca San Martino di Castrozza (SMC), kjer smo bili tudi nastanjeni. San Martino di Castrozza passo Rolle predstavlja eno od 12-ih smučarskih regij področja Dolomiti Superski, vse smučarske regije skupaj pa ponujajo kar 1200 km smučarskih prog in 450 sedežnic, namenjenih tako najmlajšim kot manj in bolj izkušenim smučarjem in snowboard-arjem.

Zemljevid na levi: z Markotom sva presmučala bolj ali manj kar vse proge: Tognola z vsemi možnimi vzponi in spusti naokoli, Malga Ces (presmučaš lahko iz Tognole) ter Passo Rolle (kamor pa se moraš odpeljati z avtom, če si se prej vzpel z gondolo na Tognola).

Glede na lokacijo našega apartmaja (Clubresidence Sporting) in zbirno lokacijo otroškega smučarskega tečaja nam je bila naboljša izbira tedenska smučarska karta "SMC Passo Rolle", s katero smo imeli vsak dan na voljo 60 km smučarskih prog na višini med 1404 in 2357 m.n.v. Menda  ima SMC edinstveno lego med vsemi drugimi smučišči področja Dolomiti Superski, saj se nahaja na njegovem južnem delu. Zaradi idealnih vremenskih razmer in temperatur (ki niso nikoli prenizke, sončnih dni pa je tudi več kot obilo) je tu vedno dovolj snega in odličnih priložnosti za smuko.

Naš dnevni urnik se je začel z vstajanjem med 7h in 8h uro, obilnim zajtrkom in odhodom na gondolo Tognola (rekli smo ji kar "jajček"), ki nas je popeljala na vrh nekako pri hitrosti 15-18 km/h (ja, tudi ta podatek imam hahaha). Tu sva z Markotom oddala Nastjo in Kajo izkušenim slovenskim učiteljem smučanja (na tem mestu zahvala Janiju in Igorju), potem pa sva intenzivno presmučala proge, kot je bilo to možno v 2 urah in glede na čas, ki ga vzame tudi vožnja z bolj ali manj hitrimi sedežnicami.
Ob 12h je sledil prevzem obeh punc in topel obrok hrane, nato pa še skupna smuka na lažjih in srednjih progah. Ko takole pomislim na Kajo, za katero je letos šele 2. sezona smučanja, ne morem verjeti, ko jo vidim kako urno in hitro smuča sem in tja in predvsem kako pogumno in samozavestno skoči in odskoči na sedežnici z besedami "ne mi pomagat, bom sama - sej znam".

Apartma Clubresidence Sporting, kjer smo bili nastanjeni, je bil kar v redu, le bližina smučišča, kjer smo smučali, ni bil dostopen peš, tako da smo se vozili z avtom. Kuhinjska niša v apartmaju je bila velika le toliko, da je lahko le en "telovadil" za štedilnikom. To dvoje pa je po moji oceni tudi edina slaba stran vsega, čeprav spet ne tako pomembna, da bi nam pokvarila razpoloženje. Pač se vsedeš v avto (punce že v pancarjih) in parkiraš ob gondoli, ki te popelje do vrha, pri pripravi hrane pa malo poenostaviš in se še malce pozabavaš, ko moraš glede na razpoložljivo posodo omako začasno stresti v posodo za solato in lonec uporabiti za kuhanje naslednje hrane, čaj skuhati v velikem loncu za kuhanje testenin ter kavo v posodi za juho, umito posodo pa zlagati na odcejalnik montiran v stenski omarici, tako da ti voda lepo zmoči še cel rokav. Na koncu smo se najedli, umivali in naspali enako dobro kot doma.

Veselili smo se tudi ob uspehu naše Petre Majdič (OI, Vancouver), kratkočasili z otroci v mini klubu (katerega sta Nastja in Kaja vsakodnevno obiskovali sami od 16:30 do 19h in se brez problema sporazumevali z italijansko animatorko), gledanju televizije, malo kopali in poležavali. Dnevi so vsekakor minili hitro. Zadovoljna sem, da smo prišli in ostali zdravi ter da sta Nastja predvsem pa Kaja zelo pozitivno sprejeli smučarske učitelje in sam proces učenja. Naj napišem da nas je Kaja več kot presenetila s svojim pogumom, odločnostjo, spretnostjo in hitrim učenjem na smučišču. In da v celem tednu niti 1x ni izjavila da ne želi iti smučat ali da se ji ne da. Celo sama je želela preiskusiti tudi večerno smuko, ki se je tudi odlično iztekla.

img: 
image/jpeg iconNa poti proti cilju
image/jpeg iconpogled iz apartmaja
image/jpeg iconIMGP6342.jpg
image/jpeg iconNastja in Kaja
image/jpeg iconMini club
image/jpeg iconApartmaji Clubresidence Sporting (avto garažiran proti plačilu 5 eur/dan)
image/jpeg iconMed sprehodom po mestecu San Martino di Castrozza
image/jpeg iconIMG_5137.jpg
image/jpeg iconIMG_5139.jpg
image/jpeg iconV času nočne smuke
image/jpeg iconIMGP6360.jpg
image/jpeg iconIMGP6369.jpg
image/jpeg iconIMGP6379.jpg
image/jpeg iconIMGP6399.jpg
image/jpeg iconBrez glasbe na samem vrhu ne gre...
image/jpeg iconIMGP6407.jpg
image/jpeg iconIMGP6408.jpg
image/jpeg iconIMGP6409.jpg
image/jpeg iconIMGP6411.jpg
image/jpeg iconIMGP6414.jpg
image/jpeg iconIMGP6434.jpg
image/jpeg iconIMGP6474.jpg
image/jpeg iconMalga Ces, kamor smo se 1x odpeljali dodatno smučat (lahko tudi presmučaš iz Tognole)
image/jpeg iconIMGP6487.jpg
image/jpeg iconČudovito narejena snežna hiška
image/jpeg iconIMGP6493.jpg
image/jpeg iconEna od snežnih skulptur v mestu (sicer tudi na smučišču)
image/jpeg iconNa poti domov: zimske počitnice so bile zabavne, a tudi malce naporne :-))

Na Sardinijo (preko Korzike) in krajši potep po Toskani; julij 2010


Poletni dopust smo tokrat preživeli na francosko-italijanskih otokih s priokusom Toskane. Korzika in Sardinija očarata s svojimi naravnimi lepotami (skalovje, plaže), obalna mesta pa so bolj ali manj podobna ostalim letoviščem Mediterana s to razliko, da so pogosto obdarjena s fascinantno strmo obalo in skalovjem, ki ti jemlje dih. Da  ne govorim o cvetočih grmih, oleandrih in drugem rastlinju.
Povzetek celotnega potovanja:

  • termin: od 10.7. do 25.7.2010  (16 dni)
  • prevoz: avto-ladja (z ladjo iz Livorna na Korziko, od tam iz mesta Bonifacio z ladjo na Sardinijo, iz Sardinije pa s trajektom na celino na relaciji Golfo Aranca-Civitavechhia in malce potepa po Toskani.
  • prevoženih skupaj 3.503 km (cca 219 km / dan), od tega 1.102 km do Livorna in po Korziki, 1.389 km po Sardiniji, ostalo Toskana in druge relacije.
  • tip nočitev: kampiranje (na Z-obali Korzike, na S in V obali Sardinije in v Toskani), 1 x BB, 1x hotel 
  • potepanje po Korziki (Sagone, Ajaccio, Vero, Bonifacio)
  • potepanje po Sardiniji (severni del do zahoda v mesto Alghero, nato v notranjost otoka in skok na vzhodno obalo, od tam pa proti severu do Olbie)
  • potepanje po Toskani (Terme di Saturnia, Albinia, Pisa)

Založeni z informacijami, GPS koordinatami, nasveti "forum-ašev in blog-erašev" ter celo tehnikalijo, za katero je poskrbel Marko (računalnik, fotoaparati, hladilnik, fotoaparat, gora kablovja in polnilcev, GPS/Garmin, GPS Tracker, …) smo se organizirali tako, da smo po dnevih obiskali destinacije, kot jih po dnevih opisujem v nadaljevanju.

 

Čudovito popotovanje, lahko zaključim, vendar brez zapletov tudi ni šlo. Jih navajam:

  • Zaklenjen avto s ključi v njem; se vam je to že pripetilo ali se bojite, da se s tem izzivom na dopustu srečate tudi vi ? Vprašajte za nasvet Markota - uspešnega vlomilca, ki za sabo ne pusti škode :-). Več o njegovem vtisu po tem "podvigu" na njegovem blogu: http://imedi.si/blog/jeanmark/2010/07/19/ko-na-dopustu-zaklenes-kljuce-v-avto/.
  • Zaradi odhoda trajekta iz Sardinije v zgodnjih jutranjih urah (8h), bi morali nekaj dni prej poiskati primeren B&B ali hotel za zadnjo nočitev, ne pa da smo to reševali na mestu samem (v bistvu se namestitev najde, samo je fajn da imaš prej kakšno primerjavo cen z drugimi namestitvami in preračunan čas, ki ga zgodaj zjutraj potrebuješ za dostop do pristanišča).
  • Zaradi zgodnjega odhoda iz hotela (1x NZ pred odhodom iz Sardinije) pozabili potne liste v recepciji oz. nam jih receptor ni vrnil ob plačilu. Pa ni problema, jih pošljejo po pošti, kot so nam zagotovili iz hotela 2. dan po prihodu domov.
  • Manjkajoč seznam izbranih kampov in znamenitosti v Toskani, kamor smo prispeli z "bonusom" 4 dni, da jih še izkoristimo za potep po Italiji. Bolje, da bi podaljšali bivanje na Sardiniji, ki je res carska počitniška destinacija.
  • Kiks pri razumevanju datuma odhoda za izlet z ladjico v zaliv Orosei. Poduk: preveri, kaj se zmeniš z italijanom, ki govori polomljeno angleščino….najbolje tako, da za njim v obliki vprašanja ponoviš isto kar ti je rekel…. :-)

In končni vtis:
Sardinijo bi si želela obiskati vsaj še 1x, saj me je očarala na prav poseben način, verjetno zaradi narave same (skale, plaže, rastlinje, cvetoči grmi vsepovsod….) pa tudi njenega juga nismo uspeli prečesati (Cagliari).

SOB, 10.7. : odhod in trajekt Livorno-Bastia (Korzika), nastanitev (kamp Sagone)

To noč spanja skoraj da ni bilo, navdušenje pred odhodom je bilo pri Nastji in Kaji veliko (čeprav rahlo prikrito), vendar sta kljub temu uspeli zaspati za cca 3-4 ure. Ob 00:20 odhod in preoblačenje s svetlobno hitrostjo, tako da smo ob 00:30 že sedeli v avtu, pripravljeni na naš nov poletni potep. Prihod v Livorno ob 6:25 in vkrcanje na ladjo za Bastio (Korzika) ob 7h. Pristanek v Bastiji ob 12:30. Po mojem vnosu GPS koordinat v Garmin (poudarek na "mojem" :-) smo vozili proti jugu v notranjost, namesto ob severni obali Korzike proti zahodu v smeri Calvi. V bistvu nisem vnesla vmesne točke al' nekaj takega, tako da smo se potem vozili po malce serpentinati cesti (Niolo Valley) do višine cca 1.450 m.n.v.. Marko prosim za še malo instrukcije Garmina :-))

Obalo smo kasneje preko kraja Evisa dosegli v obmorskem mestu Porto, kar se je na koncu izkazalo za še vedno ugodno variatno. Porto je namreč predstavljal pomembno točko v mojem planu poti, saj je narava na tej poti fascinantna. Ustvarila je presenetljive skalnate skulpture, ki locirane ob cesti, nekatere spominjajo bolj na umetnine človeške roke..... kot da bi jih nekdo želel postaviti na ogled točno na tistem mestu. Vožnja po tej cesti (zaliv Porto in še naprej), ki spominja na obliko črevesja, je na trenutke prav tesnobno, ob pogledu navzdol oz. ob srečanju z nasproti vozečim avtomobilom pa je bolje da zapreš oči,….seveda če ne sediš za volanom. Trezne misli, jasna glava in odlična presoja o poteku ceste vnaprej je več kot potrebna. Me pa ne bi čudilo dejstvo, da je na tej cesti manj nesreč, kot na našem Tomačevem, saj ljudje vozijo dokaj previdno in počasi. Žal pa Kajin želodček ni vzdržal tega "cestnega plesa". Njen "….mami, meni je pa slabo…" je trajal manj kot 10 sekund. Od besed je prišla k "dejanju" TAKOJ.

Na silo smo se očedili, po 1/2h pa smo na srečo že prispeli v kamp Sagone (nekaj km južno od kraja Cargese). Nastanitev v kampu za 4 noči nam je dala prvo priložnost, da začnemo z raziskovanjem Korzike. Ocena kampa (Camping Sagone): manjši, solidno urejen z lastnim bazenom za odrasle in ločenim za otroke, naša parcela senčna, ograjena z nasajenim grmičevjem, priključkom za elektriko, lastno vodno pipo in prijetno kamnito kuhinjsko nišo. Res fajn, edina slabost: do plaže je 1,5km (potreben avto).

img: 
image/jpeg iconIMGP7730.jpg
image/jpeg iconIMGP7738.jpg
image/jpeg iconIMGP7754.jpg
image/jpeg iconIMGP7748.jpg
image/jpeg iconIMGP7758.jpg
image/jpeg iconIMGP7761.jpg
image/jpeg iconIMGP7762.jpg
image/jpeg iconIMGP7768.jpg
image/jpeg iconPujski, popestritev na prašni puščobni cesti
image/jpeg iconIMGP7787.jpg
image/jpeg iconIMGP7792.jpg
image/jpeg iconIMGP7799.jpg
image/jpeg iconIMGP7774.jpg
image/jpeg iconIMGP7830.jpg
image/jpeg iconIMGP7831.jpg

NED, 11.7. : kamp Sagone (kopanje plaža + bazen)

Kopanje na plaži Sagone. Čista, drobna mivka na plaži, v vodi pa droben pesek. Raj za N. in K. , ki sta popoldan preiskusili tudi bazen. V njem sta bili 3 ure non-stop. Zvečer v kampu: glasno in burno spremljanje finalne nogometne tekme med Španijo in Nizozemsko in slavnostno vriskanje s pesmijo "viva e spania".

img: 
image/jpeg iconIMGP7803.jpg
image/jpeg iconKamp Sagone
image/jpeg iconIMGP7905.jpg
image/jpeg iconIMG_6047.jpg

PON, 12.7. : Cupullata (park z želvami), mesto Ajaccio, plaža Le Liamone Beach

Sem že omenila, da je naša Kaja (6 let) že drugo leto zapored nora na želvice ? In to tako močno, da sta si s prijateljico Taro nadeli vzdevek "želf" (kličeta se kar tako), poleg tega je dobro in lepo vse, kar je želvasto (zelena barva, svetleča igrača in vodna igrača želvica, zelena oblačila, pustna maska želvak, razglednica s sliko želvice, risanka in pravljica o želvaku Frančku, ….). No, in na današnji dan smo ji polepšali z obiskom naravnega rezervata želv v kraju Vero (Suaricchio).

Park CUPULATTA se nahaja 21 km iz mesta Ajaccio in predstavlja največji evropski center, v katerem gojijo skoraj 3000 želv več kot 150 vrst iz celega sveta. Park je dokaj lepo urejen, v pretežno senčnem delu gozda. Najbolj so nas navdušile orjaške želve - velikanke. Vendar pa se je njihova promocijska poteza (slike želv, ki jih božajo in jahajo majhni otroci) izkazala za lažno. Ob plačilu vstopnic jasno povedo, da je kajenje in dotikanje želv strogo prepovedano . Tudi cena vstopnic je dokaj visoka (9,5 eur za odrasle in 5,5 eur za otroke). Mimogrede, v vodiču Lonely Planet omenjajo nižje cene (8 in 4,5 eur).

Po parku Cupulatta smo si zadali ogled mesta Ajaccio - rojstno mesto malega "velikega" Napoleona Bonaparte. Mesto je kar dobro zaparkirano z avtomobili, v parking hišo pa nismo zapeljali, ker je kazalo, da bomo s strešnim kovčkom zabili v tisto nizko "bingljajočo" pregrado ob vhodu. Avto smo tako pustlli na 10 min oddaljenem prostem mestu, za ogled mesta pa smo izbrali vožnjo s turističnim vlakcem, saj ni bilo za računati, da bi nam punci v tej vročini bili pripravljeni hoditi kam daleč. Vlakec "Le Petit Train d'Ajaccio" ima start na mestni lokaciji Foch (nedaleč od mestne trdnjave), vozi pa na dv eh routa-ah (45 in 60 minutni). Prva tura (45 min, 7 eur / odrasli in 3 eur / otroci) ima začrtano pot po starem mestnem jedru, na kateri smo si ogledali: Town Hall, La place Foch, Fesch School, Anglican church, The Cave Napolen (še najbolj zanimiva točka z 10 min postankom), nekaj kipov zgodovinskih osebnosti, St Francois Beach, Town Casino, Cathedral, Citadel in hišo Napoleona Bonaparte.

Po ogledu mesta Ajaccio, ki nas ni pretirano očaralo, sva s M. poskrbela, da sta punci prišli do svoje dnevne doze morskih radosti - kopanje na plaži Le Liamone Beach v kraju Casaglione. Tu je fini pesek in ob plaži predel z zanimivim gladkim skalovjem, na katerega je povsem varno, da se bosi povzpnejo tudi otroci. Na vrhu je mala kamnita uta, verjetno nekoč strelna niša ali opazovalnica, saj se od tu ponuja super razgled na širno morje.

img: 
image/jpeg iconPred vhodom v park Cupulatta
image/jpeg iconIMG_5943.jpg
image/jpeg iconželve velikanke
image/jpeg iconIMGP7855.jpg
image/jpeg iconzdolgočasena želva ?? kje pa ima glavo...??
image/jpeg iconInformativne table v ang.jeziku je bilo treba dobro iskati
image/jpeg iconIMGP7867.jpg
image/jpeg iconIMGP7869.jpg
image/jpeg iconMesto Ajaccio
image/jpeg iconModerni turisti v Ajaccio
image/jpeg iconIMG_6047.jpg
image/jpeg iconIMGP7874.jpg
image/jpeg iconIMGP7881.jpg
image/jpeg iconThe Cave Napolen
image/jpeg iconIMGP7891.jpg
image/jpeg iconIMGP7893.jpg
image/jpeg iconAjaccio - tudi lepo cvetoči
image/jpeg iconIMG_6055.jpg
image/jpeg iconIMG_6056.jpg
image/jpeg iconIMG_6068.jpg
image/jpeg iconOčka - skakalnica
image/jpeg iconPtičji zbor na obalnem skalovju plaže Le Liamone Beach
image/jpeg iconKu-ku....tule sva, čisto na vrhu (Mojca, Kaja)
image/jpeg iconIMG_6103.jpg

TOR, 13.7. : kamp Sagone (kopanje, lenarjenje)

Sagone kamp in dopoldansko kopanje na bazenu (Marko, Nastja in Kaja), moja malenkost pa "športanje" s pranjem perila (pralni stroji na žetone) in kuhanjem kosila (juha, rižotka, solata). Ja, juhca nam je teknila tudi tu, saj nas (predvsem mene in Kajo) nostalgija po nudelčkovi juhi spremlja povsod, kamor nas vodi pot, pa naj bo ta "kockasta" ali tista ta prava domača.

Popoldan kopanje na "nevemkakosejireče" plaži, ki se nahaja cca 5 km iz kraja Sagone. Plaža je super, le dostop do nje je malce odročen - po pešpoti cca 5-10 min. Pot je po svoje zanimiva, saj se vije postopoma navdol proti plaži, na poti pa se nahajajo zanimivi kaktusi - nekateri v obliki, ki spominjajo na lik Miki Miške. In meni je Nastja naprtila že napihnjeno blazino, da sem z njo ubirala pot mimo teh kaktusov :-)) ….res fino. No, na plažo sem priracala zadnja, saj si nisem želela, da bi med potjo zaslišala tisti zvok "ppiiiššššš".

img: 
image/jpeg iconIMG_6118.jpg
image/jpeg iconIMG_6119.jpg
image/jpeg iconIMG_6120.jpg
image/jpeg iconIMG_6121.jpg

SRE, 14.7. : Bonifacio (Korzika) - odskočna deska na Sardinijo

Ob 10h zapuščamo kamp Sagone, v smeri Bonifacio (pravi biser Korzike !!) in naša odskočna deska na Sardinijo. Ob 13:30 smo prispeli v Bonifacio (z dosedaj prevoženimi 1100 km). Mestece, ki nas je očaralo, se dviga visoko nad morjem, kar se lepo vidi predvsem iz trajekta. V pristanišču si svoj privez lastijo tudi luksuzne jahte. 

Ker smo prispeli 2 uri pred odhodom trajekta za Sardinijo, smo si privoščili kosilo v starem mestnem jedru. Sprehod po hladnih, ozkih in senčnih uličicah je prijeten in verjetno raj za potrošnike spominkov in drugih drobnarij (trgovinca zraven trgovince) ter ljubiteljev kulinarike. Vetrič pihlja prav prijetno, sploh na skrajnem robu rta, kjer ti pogled uide na mogočno visoko obalno skalovje, modrino morja ter ladjice. Res nepopisno….človek bi kar obstal in gledal. Korziko in Sardinijo ločuje 1 uro in 15 min plovbe (vsaj toliko sem namerila z našim trajektom).

Ob pristanku na Sardiniji smo si zadali, da kampiramo v Valledoriji. Ob prihodu so imeli prosto, kar nas je navdalo z olajšanjem, saj nismo imeli rezervacije.

Celotna tura po Sardinija - klikni na zemljevid za povečavo:

img: 
image/jpeg iconPonovno serpentinasta cesta na poti proti jugu (Bonifacio)
image/jpeg iconPokopališče na vzpetini
image/jpeg iconZanimiv kaktus
image/jpeg iconIMG_6156.jpg
image/jpeg iconPanoramski pogled na obalo skrajnega juga Korzike
image/jpeg icontudi takole se kratkočasimo v avtu :-))
image/jpeg iconprihod v Bonifacio
image/jpeg iconluksuzne jahte v pristanišču Bonifacio
image/jpeg iconIMG_6173.jpg
image/jpeg iconPogled z mesta navzdol
image/jpeg iconIMG_6180.jpg
image/jpeg iconIMG_6182.jpg
image/jpeg iconIMG_6184.jpg
image/jpeg iconIMG_6185.jpg
image/jpeg iconIMG_6187.jpg
image/jpeg iconIMG_6190.jpg
image/jpeg iconKulinarična ponudba - Bonifacio
image/jpeg iconRestavracija v Bonifacio (pred odhodom trajekta)
image/jpeg iconNaročeno in z užitkom pojedeno
image/jpeg iconNa trajektu Korzika-Sardinija
image/jpeg iconNa trajektu Korzika-Sardinija
image/jpeg iconBonifacio - pogled s trajekta
image/jpeg iconIMGP7941.jpg
image/jpeg iconIMGP7928.jpg
image/jpeg iconIMGP7932.jpg
image/jpeg iconIMGP7934.jpg
image/jpeg iconIMGP7937.jpg
image/jpeg iconIMGP7939.jpg
image/jpeg iconGalebi, ki so se pustili hraniti ljudem s trajekta
image/jpeg iconBiti odsev v penečem morju-OK, pasti noter-ne hvala

ČET, 15.7. : kamp Valledoria (severna Sardinija) in plažarjenje

 

International Camping Valledoria je lepo urejen, senčen kamp, blizu plaže (cca 50-100m), z solidno urejenimi in čistimi sanitarijami (topla voda), s trgovino, ki je od recepcije oddaljena cca 50 m. Edina slabost je, da z avtom v kamp ne moreš zapeljati (ko razpakiraš, ga pustiš zunaj na parkirišču), motile pa so nas tudi mravlje, ki so množično gomazele na naši parceli.

Tu so mi na plaži uspeli posnetki sončnega zahoda…..ognjena krogla, ki se utaplja v morju :-)….sem zadovoljna.

 

img: 
image/jpeg iconKamp Valledoria
image/jpeg iconKaja in njena nova prijateljica Lana
image/jpeg iconIMG_6234.jpg
image/jpeg iconDovoz do kampa v samem cvetju
image/jpeg iconIMG_6239.jpg
image/jpeg iconIMG_6240.jpg
image/jpeg iconSanitarije kampa
image/jpeg iconKamp Valledoria - plaža samo za goste kampa
image/jpeg iconpred sončnim zahodom
image/jpeg iconmalo igranja s foto-posnetki :-))....čakajoč na sončni zahod
image/jpeg iconkot da bi ga naročila, da mi polepša posnetek :-)
image/jpeg iconIMG_6257.jpg
image/jpeg iconmi je uspelo ??
image/jpeg iconIMG_6265.jpg

PET, 16.7. : Sedini (hiša Domus de Janas, vdelana v skalo ….po naše "kremenčkova hiša"), Anghelu Ruju (Alghero), Stintino (rajska plaža na Capo del Falcone) in jama Grotte de Nettuno ("must see" destinacija)

Pri recepciji kampa (Valledoria) sem si nabrala nekaj prospektov in predlagala mojim celodnevni potep po malce bolj oddaljenih krajih. Najprej smo obiskali mestece Sedini, kjer se nahaja zanimiva kamnita hiša Domus De Janas. Da bi bil obisk zanimiv tudi za punci (6 in 10 let) sem jim zadevo "prodala" kot hišo Kremenčkovih. In obneslo se je. Obisk hiše je bil zanimiv za vse….sprehod po njej, kukanje skozi kamnite luknje, plezanje po strmih stopnicah, ..pa še čisto brezplačno je bilo, kar me je presenetilo, saj običajno kasirajo za oglede tudi manjših znamenitosti.

Ob 11:20, ko je bilo sonce že visoko in ni bil ravno primeren čas za plažarjenje, smo se šli še malo "hladit" v klimatiziran avto. Zapeljali smo se še na arheološko najdbišče Necropoli Anghelu Ruju, cca 10 km iz kraja Alghero v smeri Porto Torres. Zanimive jame iz obdobja 3000 do 1500 let pr.n.št., v kateri naj bi živeli ljudje. Bi rekla, da so bili kot tisti Hobiti iz Gospodarja prstanov. Marko me je poslal v te luknje (ni bilo enostavno, klub moji majhni postavi), on pa je pritiskal na sprožilec. Sem se kar težko splazila noter. No, sem pa bila zato bolj na hladnem, kot on :-). Ob 15h je prišel čas, da Nastji in Kaji dava priložnost za kopanje. Za to sva skrbela vsak sleherni dan, tako da resnično nismo samo pohajkovali naokoli. Družinsko popotovanje je prijetno le na tak način - da prisluhneš potrebam vsakega, ne delaš panike in narediš kompromis s planom, v katerem vsak najde svoje zadoščenje.

Že pred odhodom od doma, ko sem se oborožila z vsemi informacijami, sem vedela, da ljudje rt Stintino (Capo del Falcone) omenjajo kot "must destinacijo". Rajska plaža in narava, kot so pisali tudi na turističnih straneh. Pogled, ki se ti ponudi med vožnjo proti rtu, je ob prvem vtisu prav fascinanten in ti vzame dih. Modrina morja v vsaj 3-ih odtenkih, v ozadju pa mini otoček s kamnitim stolpom. Občutek fascinantnosti pa se kaj kmalu zmeša z občutkom šokantnosti, ko zagledaš mravljišče prepraženih teles in nešteto senčnikov. Prva misel: "Ali bomo dobili svoj kvadratni meter ali dva ?". Kopanje cca 1 h je bilo ravno dovolj. Voda je tudi preveč topla, so pa nam prijatelji v kampu povedali, da zna tu tudi pasje pihati. No, tokrat je na Capo del Falcone žgalo brez vetriča.

Ob 16:45 uberemo pot proti še eni"must" destinaciji - Grotte de Nettuno (zahodno od Alghera). Gre za jamo, do katere z vrha vodi več kot 650 stopnic (Nastja jih je preštela 668). Že med potjo po stopnicah navzdol se ti odpira nepopisno čudovit razgled na morje, ki pa postane že zastrašujoč, ko stopnice vodijo ob daljšem obalnem skalovju. Zaradi števila stopnic (ki jih je treba v peklenski vročini prehoditi tudi nazaj) sva se z Markotom dogovorila, da se punce vrnemo nazaj, on pa se udeleži 40min vodenega ogleda jame. Po prihodu iz nje so bile njegove besede le: "Postojnjska je čisti nateg!".

img: 
image/jpeg iconIMG_6294.jpg
image/jpeg iconSedini - hiša Domus de Janas
image/jpeg iconSedini - hiša Domus de Janas
image/jpeg iconIMG_6276.jpg
image/jpeg iconIMG_6283.jpg
image/jpeg iconIMGP7988.jpg
image/jpeg iconDomus de Janas - notranjost
image/jpeg iconProstori so prijetno hladni - verjetno bi se dobro spalo :-))
image/jpeg iconIMG_6295.jpg
image/jpeg iconKje je Kaja ?
image/jpeg iconIMGP7993.jpg
image/jpeg iconVaške žene na popoldanskem obrekovanju :-))
image/jpeg iconIMGP7994.jpg
image/jpeg iconIMGP8002.jpg
image/jpeg iconAnghelu Ruju
image/jpeg iconIMG_6320.jpg
image/jpeg iconIMG_6311.jpg
image/jpeg iconIMG_6312.jpg
image/jpeg iconIMGP8022.jpg
image/jpeg iconStintino - fascinantno (morje, narava) in šokantno (gneča ljudi)
image/jpeg iconIMGP8053.jpg
image/jpeg iconprodaja z nakitom in spominki malo drugače
image/jpeg iconIMG_6326.jpg
image/jpeg iconIMG_6329.jpg
image/jpeg iconIMGP8039.jpg
image/jpeg iconStolp na otočku
image/jpeg iconŠe posnetek na poti nazaj
image/jpeg iconIMGP8064.jpg
image/jpeg iconIMGP8065.jpg
image/jpeg iconGrotta de Nettuno
image/jpeg iconPanorama iz bara v bližini stopnic (668 !!), po kateri se spustiš do jame
image/jpeg iconPot do jame...in kljub pozno popoldanski uri (17h) močna pripeka sonca. Svetujejo obisk čim kasneje (jama odprta do 19h).
image/jpeg iconDrugi način za dostop do jame (z ladjico iz Alghera)
image/jpeg iconIMG_6344.jpg
image/jpeg iconIMG_6355.jpg
image/jpeg iconIMG_6372.jpg
image/jpeg iconIMG_6388.jpg
image/jpeg iconIMG_6394.jpg
image/jpeg iconIMG_6403.jpg
image/jpeg iconIMG_6419.jpg
image/jpeg iconPanoramska točka (malo pred Grotta de Nettuno).
image/jpeg iconIMG_6426.jpg
image/jpeg iconMarko meni: še malo nazaj, še malo nazaj :-)) ali...kako se znebiš žene ???
image/jpeg iconIMGP8076.jpg
image/jpeg icon668 stopnic - ponovimo obisk ? Ne hvala, ne danes....vsekakor pa še kdaj. Priporočamo !!

SOB, 17.7. : Terme Castel Doria (termalni vrelci izpod dna reke Coghinas in možnost kopanja v blatu), plaža Bastia

Dopoldan poležavanje in kopanje v kampu Valledoria. Po kosilu obisk termalnih vrelcev Terme Casteldoria (ob reku Coghinas). Lokacija je dokaj dobro skrita od glavne ceste, ki vodi do sem. Ob večji stavbi (ki so verjetno same terme) se vije reka, katere blato na dnu je menda zdravilno. Ljudje se namakajo v pretopli vodi in mažejo z blatom. Zanimiv prizor. Na bregu je tudi postavljen urejen izvir, iz katere "bruha" vroča voda. Kopanje sta okusila le Marko in Kaja. Kljub temu vreden 15 min postanek.

Sledi pravo kopanje na plaži Bastia, nedaleč stran od Valledorije. Dolga plaža, tokrat z možnostjo najetja ležalnikov (sicer je priporočljivo, da imaš svojega). Nastjo in Kajo z užitkom opazujem, kako hitita slekovati oblačila, skakati po vodi in nabirati školjke.

img: 
image/jpeg iconTerme Castel Doria
image/jpeg iconZdravilno blato ? Menda.
image/jpeg iconRevež se ne more osvežiti kaj dosti - curek vode za njim je vroč, enako tudi reka.
image/jpeg iconZanimivo, ampak imava dovolj, a ne ?
image/jpeg iconIMG_6457.jpg
image/jpeg iconNa plaži Bastia
image/jpeg iconIMG_6467.jpg
image/jpeg iconIMG_6491.jpg
image/jpeg iconIMG_6493.jpg
image/jpeg iconIMG_6504.jpg
image/jpeg iconVsaka školjka - en Nastjin potop. Školjk imamo doma za eno malo nakupovalno vrečko.
image/jpeg iconJupiii....valovi !!

NED, 18.7. : selitev na vzhodno obalo Sardinije

Selitev na vzhodno obalo Sardinije. Ob 11:15 zapuščamo kamp Valledoria. Danes močan veter, razburkano morje in rdeča zastava na plaži. Slovo od Slovenskega para z malo Lano (3 leta), ki se je prisrčno spoprijateljila z našo Kajo. Vozimo se proti jugu, v osrčje Sardinije (Valledoria-Sassari) , nato pa proti vzhodni obali (Nuoro-Lanusei-Tortoli-Barisardo), kjer bomo še zadnjič kampirali pred odhodom iz otoka (trajekt 23.7.).

PON, 19.7. : Barisardo, kamp L'Ultima Spiaggio 4*

Nastanitev v kampu L'Ultima Spiaggia 4* v kraju Barisardo. "Zvezdice" se tu dobro občutijo: lokacijo šotora smo si sami izbrali (blizu WC-a in tušev), avto parkiran 20m stran, sanitarije so čiste in lepo opremljene, topla voda pri umivanju posode, plaža "diha" in ni množično obiskana, pralni stroji, kotiček za likanje, posebna kopalnica za mamice z dojenčki, končno možnost za enostaven dostop do WI-FI. Edina slabost (ki pa spet ni bila tako moteča) pa je dokaj majhna in skromno založena trgovinca v kampu (bi pričakoval, da bo večja glede na kategorijo in velikost kampa), na WC-jih tudi ni toaletnega papirja.

Za animacijo v kampu skrbi cca 10 mladih fantov in deklet, ki dobro opravljajo svoje delo. Z njihovimi pozdravi in nasmeški že prvi dan ob prihodu dobiš občutek, da se poznamo že od lani :-). Njihovo počitniško delo (predvidevam) verjetno niti ni tako enostavno. Zjutraj jih že ob 7h vidiš, kako skrbno čistijo sanitarije, dopoldan kratkočasijo goste kampa na plaži (gimnastika, vodna aerobika, igre z žogo,…..), popoldan (16-18h) zabavajo otroke v mini-clubu, ob 21h vodijo baby disco, v kasnejših urah pa poskrbijo za odrasle (ples, glasba, dramske uprizoritve). Kar delovno, bi rekla in kljub temu se ti smehljajo na vsakem koraku. Plačilo ? Verjetno ni zanemarljivo.

Ob 21h najdem gospoda Valleria, pri katerem kupim karte za celodnevni izlet z ladjico v zaliv Orosei (s startom v mestu Artrax).

img: 
image/jpeg iconNastanitev v kampu L'Ultima Spiaggia 4* v kraju Barisardo
image/jpeg iconIMGP8166.jpg
image/jpeg iconNesrečni pripetljaj, ko se nam je zaklenil avto - s ključi v njem :-0. Na sliki Marko z "orodjem".
image/jpeg iconVečerna animacija otrok
image/jpeg iconIMG_6649.jpg
image/jpeg iconŠe en moj sončni zahod
image/jpeg iconVečerni Nastjin "ulov"
image/jpeg iconIMGP8168.jpg
image/jpeg iconIMGP8169.jpg
image/jpeg iconIMGP8174.jpg

TOR, 20.7. : čudovit izlet z ladjico v zaliv Orosei (do rajskih plaž, kamor ne sežejo ceste: Cala Luna, Cala Sisine…..)

Na izlet z ladjico v zaliv Orosei:
Vstanemo že ob 6:30, ker nas naj bi ladjica pobrala na plaži kampa že ob 7:30. Ampak … med čakanjem smo ugotovili, da je prišlo do "mis-understandinga" med mano in Valleriom. Tip govori kot strgan in mi je dal karte za izlet dne 21.7., čeprav vem da sem med najino diskusijo omenila tudi "so, we will see tomorrow". Zadrega, kratka zmeda (ker ladjice ni bilo) in takoj akcija. Hvala Marko tvoji mirnosti in takojšni presodnosti "kaj storiti" ! Skok v avto in do Arbataxa, od koder fura ladjica vsak dan…v upanju, da nas vzamejo na izlet 1 dan prej, saj 21.7. že planiramo odhod iz kampa. 10 minut pred predvidenim odhodom ladjice CORSORAI uspemo pripeljati na pravo mesto (pomol), kjer na svoje veselje zagledam tam tudi Valleria. Moje pojasnilo o najinem nesporazumu in njegov odgovor , češ….no problem……saj datum niti ni tako pomemben. Če smo plačali, kar pojdimo na ladjico. Uf !!! Kot da bi se mi z ramen zvalili vsi kamenji, ki smo jih dosedaj srečali na naši poti.

Dan se je začel z zapletom, razpletel pa se je v eno najlepših doživetij dosedaj. Doživeli smo najmanj 10 zanimivih priložnosti, da se naužijemo lepot skritih obalnih kotičkov in rajskih plaž, do koder ne vodi nobena cesta (dostop le z morja). Ladjica je imela naslednjo turo: Arbatax - Cala Marioulu (1. postanek s kopanjem) - Cala Sisine (2. postanek s kopanjem in možnostjo kosila na obalni restavracijia) - Cala Luna (3. postanek s kopanjem). Celotni izlet z ladjico bi bil popoln, če bi vodič na ladjici spregovoril vsaj nekaj besed v angleščini… vsaj o tem, kje smo, za koliko časa bo postanek in kdaj odrinemo…..Nekako smo razumeli, sicer pa si imel možnost , da se poslužuješ "črednega nagona"; ko vstanejo italijani, vstaneš tudi ti in jim slediš :-))

Opomba: na zemljevidu zgoraj GPS route-a naše plovbe s startom v Arbatax-u. Na prvi levi route-i se lepo vidijo tudi prej omenjeni postanki na 3 plažah (C.Marioulu, C.Sisine in C.Luna). Nazaj smo pluli direktno v Arbatax.

img: 
image/jpeg iconIMGP8234.jpg
image/jpeg iconIMGP8189.jpg
image/jpeg iconIMGP8193.jpg
image/jpeg iconIMGP8205.jpg
image/jpeg iconIMGP8208.jpg
image/jpeg iconIMGP8221.jpg
image/jpeg iconIMGP8222.jpg
image/jpeg iconIMGP8223.jpg
image/jpeg iconIMGP8227.jpg
image/jpeg iconIMGP8236.jpg
image/jpeg iconIMGP8239.jpg
image/jpeg iconIMGP8240.jpg
image/jpeg iconIMGP8241.jpg
image/jpeg iconIMGP8248.jpg
image/jpeg iconVhod v jamo, ki si jo nismo ogledali
image/jpeg iconIMGP8257.jpg
image/jpeg iconCala Sisine - čas postanka ladjice je zadostoval za eno hitro "snack" prehrano v restavraciji na obali
image/jpeg iconIMGP8278.jpg
image/jpeg iconCala Luna, najbolj zanimiv postanek od vseh treh - zaradi jam, ki so na plaži
image/jpeg iconIMG_6541.jpg
image/jpeg iconSTA_6546.jpg
image/jpeg iconIMGP8317.jpg
image/jpeg iconSorry, kdorkoli si že....ampak morala sem te slikati :-)
image/jpeg iconNastjine slušalke iz kokosa, ki jih je našla na plaži Cala Luna
image/jpeg iconIMG_6527.jpg
image/jpeg iconCala Marioulu - kristalno čisto morje, možnost da odplavaš v jamo in skačeš iz skal.
image/jpeg iconIMG_6532.jpg
image/jpeg iconIMG_6551.jpg
image/jpeg iconIMG_6557.jpg
image/jpeg iconIMG_6562.jpg
image/jpeg iconIMG_6597.jpg
image/jpeg iconIMG_6624.jpg
image/jpeg iconIMG_6627.jpg
image/jpeg iconUtrujenost in Nastjino spanje na ladjici med vožnjo nazaj.
image/jpeg iconIMG_6517.jpg
image/jpeg iconIMG_6522.jpg
image/jpeg iconIMG_6523.jpg
image/jpeg iconIMG_6537.jpg
image/jpeg iconIMGP8192.jpg
image/jpeg iconIMGP8193.jpg
image/jpeg iconNa izletu z ladjico si se lahko prijavil tudi za kratek tečaj potapljanja (otroci, odrasli)
image/jpeg iconIMGP8254.jpg
image/jpeg iconIMGP8261.jpg
image/jpeg iconIMGP8264.jpg
image/jpeg iconIMGP8280.jpg
image/jpeg iconIMGP8283.jpg
image/jpeg iconTura po morju zabeležena....

SRE, 21.7. : selitev v okoliš Olbia-Palau (B&B in okus agriturizma….mljask, mljask)

Dopoldan pospravljanje in odhod iz kampa L'Ultima Spiaggia, ki se nam je še najbolj dopadel (super kamp + izlet z ladjico). Uberemo pot v smeri Baunei - Dorgali - Orosei - Olbia. Odločitev, da zaključimo s kampiranjem pred odhodom trajekta 23.7. Po malce neuspešnem iskanju B&B namestitve v Olbiji, smo pozno popoldan vendarle našli B&B cca 20 km izven Olbie. Prispeli smo v pravi raj (Bed and Breafkast Lu Aldareddu), le odhod od tu ni bil prav "rajski" (beri v nadaljevanju). Raj je predstavljala fantastična hiška s 6 prostori, opremeljenimi v rustikalno-podeželskem stilu: 2 spalnici z zakonsko posteljo, 2 kopalnici, soba z bilijard mizo, soba z barom in kaminom, soba s klavirjem, nad katero je galerija (očitno lastnik planira urediti še en prostor). Žal smo ob odhodu ugotovili, da smo začetniški dogovor o ceni (v polomljeni angleščini lastnice) razumeli napačno. Malo s principa, malo pa tudi zaradi previsoke cene, smo se odločili, da po eni nočitvi zapustimo rajsko namestitev in si poiščemo kaj drugega.

Ob 21;45 smo odšli v Olbijo, kjer smo zadnjo noč pred odhodom trajekta prespali v hotelu v Olbiji. Naj povem, da smo na ta dan okusili tudi agriturizem (v restavraciji Agrisole) - nedaleč od "naše rajske" B&B namestitve. Privoščili smo si tipični sardinski menu, ki stane 30 eur/odrasel in 15/eur po otroku. Ja, morda res malce veliko, ampak 90 eur nam ni žal ….hrana je nebeška, s pisano paleto okusov in posebnih začimb. Ne vem, kaj smo jedli, razen to, da so kar prinašali na mizo. Toplo priporočam vsem, ki obiščejo Sardinijo - torej, da okusijo kulinariko njihovega agriturizma, preden stopijo na trajekt proti domu.

img: 
image/jpeg iconVožnja v smeri Baunei - Dorgali - Orosei - Olbia
image/jpeg iconIMG_6667.jpg
image/jpeg iconIMG_6670.jpg
image/jpeg iconIMG_6671.jpg
image/jpeg iconIMG_6676.jpg
image/jpeg iconCala Gonone (skozi tunel do strme obale, kjer se ponuja tale razgled)
image/jpeg iconVzhodna obala Sardinije, reka Cedrino (na poti Dorgali-Orosei)
image/jpeg iconBed and Breafkast Lu Aldareddu (naš 1-dnevni luksuz :-)
image/jpeg iconIMG_6700.jpg
image/jpeg iconIMG_6701.jpg
image/jpeg iconIMG_6703.jpg
image/jpeg iconIMG_6704.jpg
image/jpeg iconIMG_6705.jpg
image/jpeg iconIMG_6706.jpg
image/jpeg iconIMG_6711.jpg
image/jpeg iconRestavracija, kjer smo okusili agriturizem (tipični sardinksi menu)
image/jpeg iconDrevo-pluta
image/jpeg iconIMG_6724.jpg
image/jpeg iconIMG_6726.jpg
image/jpeg iconIMGP8394.jpg
image/jpeg iconIMG_6727.jpg
image/jpeg iconPred postrežbo (smo bili prvi, ura pa 20h) smo se še malce razgledali in poguncali na vrtu
image/jpeg iconIMGP8378.jpg
image/jpeg iconIMG_6734.jpg
image/jpeg iconIMG_6735.jpg
image/jpeg iconIMGP8391.jpg
image/jpeg iconIMG_6744.jpg
image/jpeg iconDo 1000 m visoko......
image/jpeg iconNa poti ob vzhodni obali proti severu (Olbia). Cesta nas je peljala na višino 1017m (Genna Silana) -
image/jpeg iconIMGP8354.jpg
image/jpeg iconIMGP8342.jpg
image/jpeg iconIMGP8348.jpg

ČET, 22.7. : Capo d'Ors (skala medved), Porto Cervo, Goldo Aranci, plaža Lido del Sole

Nahajamo se v mestu Palau. Šibamo na ogled okoliških znamenitosti - po tem, ko sem si v turistični pisarni mesta Palau priskrbela zemljevid mesta in nekaj prospektov.

Že doma sem splanirala obisk "skalnatega medveda". The Bear Rock se nahaja na Capo d'Orso (GPS: N41-10-339 in E009-25-009) in predstavlja naravni spomenik Sardinije od leta 1993. Narava je potrebovala več 1000 let, da je izoblikovala tisto, kar od daleč spominja na obliko medveda. Medo se bohoti 122 m nad morjem, od koder je čudovit razgled na mesto in obalo. Ogled skale je plačljiv (2 eur/odrasli, brezplačno za otroke do 11 let) kot tudi parkirišče (2 eur/h). Dostop do vrha je lepo urejen in terja slabih 10 minut (cca 65-70 stopnic), ki so tlakovane in betonirane s kamenjem. Zadostuje navadna obutev (poletni sandali), priporočljivo pa je imeti kar superge (otroci).

img: 
image/jpeg iconV mestu Palau
image/jpeg iconSkala "Medo"
image/jpeg iconZanimive skalnate formacije
image/jpeg iconIMG_6784.jpg
image/jpeg iconIMG_6785.jpg
image/jpeg iconIMGP8415.jpg
image/jpeg iconIMGP8420.jpg
image/jpeg iconIMGP8423.jpg
image/jpeg iconIMGP8424.jpg
image/jpeg iconIMGP8427.jpg
image/jpeg iconIMGP8430.jpg
image/jpeg iconParkirišče preden se odpraviš do skalnatega medota

PET, 23.7. : Adijo Sardinija, pozdravljena Toskana

Vstanemo ob 6:20 in po zajtrku v hotelu odrinemo proti Golfo Aranci, kjer se vkrcamo na trajekt za Civitavecchijo. Ob vkrcanju zabeležim 2.491. prevoženi kilometer od doma. Po izkrcanju v Toskani, vožnja proti severu s ciljem Terme di Saturnia. Zanimiv prizor, še zanimivejši pa občutki, ko se namočiš v enega od skalnatih, naravno izoblikovanih bazenčkov: topla (skoraj prevroča) voda, v glavnem varna tla za hodit in nelagodje ob misli, da je oseba nad tabo morebiti spustila v vodo svojo naravno tekočino :-)

Ob 16:15 vozimo v smeri proti kraju Sovano, kjer obiščemo Etruščanske grobnice. Le-te se razprostirajo na dolžini 2 km, zato si je glavnino grobnic ogledal predvsem Marko z Nastjo, midve s Kajo pa sva se po njenem lažjem padcu na kamnitih stopnica in joku "za vzorec" umaknili v varno zavetje sence, kjer sva se malce okrepčali s hrano in pijačo.

img: 
image/jpeg iconNa trajektu Golfo Aranci (Sardinija) - Chivitavecchia
image/jpeg iconIMG_6801.jpg
image/jpeg iconPo cestah Toskane v smeru proti Terme di Saturnia
image/jpeg iconTerme di Saturnia...skalnati bazenčki s (pre)toplo vodo
image/jpeg iconKljub prevroči vodi se ljudje kar namakajo in mažejo z blatom
image/jpeg iconIMG_6815.jpg
image/jpeg iconIMG_6822.jpg
image/jpeg iconIMG_6826.jpg
image/jpeg iconTudi topla voda je dobra za čofotanje in skoke v vodo (Nastja in Kaja)
image/jpeg iconIMG_6833.jpg
image/jpeg iconIMG_6836.jpg
image/jpeg iconNo, pa se dajmo malo nablatiti. Blato je zares zanimivo na dotik....njegova črnina pa se hitro prime telesa
image/jpeg iconV kraju Sovano - obisk Etruščanskih grobnic
image/jpeg iconIMG_6861.jpg
image/jpeg iconIMG_6867.jpg
image/jpeg iconIMG_6870.jpg
image/jpeg iconIMG_6872.jpg
image/jpeg iconIMG_6876.jpg
image/jpeg iconIMG_6880.jpg
image/jpeg iconIMGP8478.jpg

SOB, 24.7. : Albinia (Oasi Camping Village 2* - najslabši in najdražji dosedaj)

Toskano nismo imeli preveč v planu, zato je "KAM in KAJ videti" bolj viselo v zraku. Z Markotom sva se odločila, da se še malce utaborimo ob obali in (na veselje punc) namenimo za kopanje. Na poti smo se (tudi zaradi pozne ure) odločili za Oasi Camping Village 2* v kraju Albinia, ki pa me je cenovno presenetil glede na število zvezdic (glej primerjavo cen kampov spodaj). Tuši s toplo vodo so v kampu na žetone. En žeton je 0,30 eur za tuširanje ….. max 3 minute. Pa si predstavljajte, da si v penah od glave do pete, tuš se ti po 3 minutah ugasne in ti ni na voljo niti mrzla voda. Edina rešitev je, da stopiš ven, pokukaš levo in desno in gol kot Adam in Eva poiščeš prosto tuš kabino, ki ni na žetone (samo mrzla voda). No, seveda na to prej pomisliš in vzameš s sabo 2 žetona :-). Da ne govorim o plaži. Kriza !!! Široka cca 20 m, že od "včeraj" pa posejana z zakoličenimi senčniki. No, za usest je še prostor. Edina prednost, ki jo lahko za ta kamp omenim je, da smo imeli možnost izbrati prostor za naš šotor in to v dobro senčnem prostoru, vse ostalo je pod katastrofo. V dveh dneh niti prstov nisem pomočila v morje (razburkano morje, umazana voda). S tem razlogom smo jo naslednji dan tudi upičili kar proti domu.

Naj za primerjavo navedem še cene vseh naših "camping" namestitev . Navajam dnevni strošek kampiranja (2 odrasla, 2 otroka, avto, elektrika):

img: 
image/jpeg iconOasi Camping Village 2* (ne priporočam)
image/jpeg iconSlika je dovolj zgovorna. In kam naj postavim vsaj stol ?
image/jpeg iconSenčniki zakoličeni vsak dan že "od včeraj"

NED, 25.7. : V Piso "podpirat" stolp.

Ob 11:15 zapuščamo Oasi kamp in se ob 13h ustavimo v Pisi, da gremo malo "podpreti" tamkajšni stolp. Na današnji dan je bilo polno ljudi, nekateri so posedali po uličnah restavracijah, drugi so se "predali" nakupovanju uličnih spominkov, vsi ostali pa so v 1001 pozah pozirali pred znamenitim stolpom, ki visi postrani. Z nami vred, seveda :-). Moj prejšni obisk Pise je bil pred 10 leti (april 2000 - klikni TUKAJ), ko niso dovolili, da se povzpneš nanj. Tokrat je bilo to možno proti plačilu 15 eur in seveda, če si pripravljen čakati 4-5 ur, saj ljudi spuščajo v stolp po skupinah. 

Raje smo se odločili za prijetno kosilce v bližnji restavraciji, kjer so bili sicer cepljeni proti hitrosti. Že smo hoteli vstati in zamenjati lokacijo hranjenja, ko nas je po skoraj 20 min čakanja natakar prišel (šele) vprašat kaj bomo pili. No, hrana pa je bila kar okusna, tko da jim je oproščeno. Res, da smo na dopustu običajno bolj na "easy", samo pred nami je bila še 5 urna vožnja do doma. 

Prihod domov ob 21:30 in doživetje temperaturnega šoka z razliko več kot 10 stopinj. Števec kaže, da smo vsega skupaj v 16-ih dneh prevozili 3.503 km.

 

img: 
image/jpeg iconPrihod v Piso - naš zadnji postanek pred prihodom domov
image/jpeg iconMožnost najema turističnih kolesov ...
image/jpeg icon... za 5 eur in 45 min
image/jpeg iconIMG_6913.jpg
image/jpeg iconšola v Pisi
image/jpeg iconVrh stolpa, ki se nam je najprej odprl na vpogled izza ulice, po kateri smo prišli
image/jpeg iconIMG_6921.jpg
image/jpeg iconIMG_6923.jpg
image/jpeg iconIMG_6924.jpg
image/jpeg iconIMG_6932.jpg
image/jpeg iconIMG_6933.jpg
image/jpeg iconZapuščamo Piso v vremenu, ki se pripravlja k nevihti ???

Smučanje, Civetta (Zoldo Alto in Marmolada): 19.2.-25.2.2012

Za zimske počitnice 2012 smo letos odšli v sosednjo Italijo - v Civetto, ki spada v področje Dolomiti Superski. Smučarsko središče Civetta sestavljajo kraji Alleghe, Selva di Cadore, Palafavera in dolina Zoldo, ki so med seboj tudi povezani z žičniškim sistemom, ki obsega preko 100 km urejenih smučarskih prog. Vreme nam je bilo zelo naklonjeno. Prvi dan rahlo sneženje in cca 20cm novega snega, potem pa vse do konca tedna sončno in že kar preveč toplo, tako da je sneg v celoti pobralo. Smuka na mokrem in težkem snegu pa je očitno botrovalo tudi nesrečam smučarjem in obudili so se mi spomini na marec 2011, ko so me tudi takole odpeljali dol z akijem.

Nastanjeni smo bili v apartmaju objekta Residence Civetta (na sliki spodaj).  Naslov: Via Del Gonfet , 32010 Zoldo Alto (ponudba SKI FUN). Objekt so na novo odprli komaj 2 meseca pred našim prihodom (dec 2011). Nahaja se v središču letovišča Zoldo Alto, tik ob gondoli Pecol in žičnicah Zoldo (100m stran), ki so del smučarskega območja Dolomiti Superski.

Smučarske proge so lepo urejene in tudi sama sem se 1x povzpela gor, da sem prevzela punci, ki sta imeli vsak dan šolo smučanja od 9:30 do 12:30. Ta dan je Marko izkoristil za smuko v malce bolj oddaljenem smučarskem središču Marmolada (slike v ločenem razdelku - na povezavi spodaj).

 

Sama letos nisem smučala (septembrska operacija kolena in zvin gležnja v decembru), sem pa zato izkoristila za plavanje (za goste Residence Civetta možnost brezplačnega kopanja v bazenu hotela Velgranda) in sprehod po vasici. Ta je sicer majhna, vendar prikupna s svojo "dušo". Nekako na vsakem koraku diši po lesu in neokrnjeni naravi. Hiške so grajene iz lesa, ponekod naletiš tudi na stare kamnite. V vasi je tudi urejen kamp za počitniške prikolice. Očitno se jih ljudje kar poslužujejo, čeprav si ne predstavljam kampiranja v času zimske sezone.

      

Nastja in Kaja sta bili letos še posebej "na speed-u". Vsako jutro sta vstali brez težav in se že ob 7:30 pripravljali na nov smučarski dan. Letos sta tudi pridno napredovali v skupini otrok smučarskega tečaja (Nastja v najboljšo skupino, Kaja pa v srednjo skupino glede na smučarsko predznanje). Sicer pa je spodnji video več kot zgovoren dokaz, da jima poguma ne manjka. Gre za novo adrenalinsko zadevo BIG AIR - zračni balon na katerega priletiš potem, ko se odženeš po hribu navzdol preko skakalnice Wink.

Za težave pri ogledu videa, klikni - tukaj.

Kaja v elementu na BigAir:

img: 
image/jpeg iconcerkvica San Floriano z 80m visokim stolpom
image/jpeg icon_civetta.jpg
image/jpeg icon_bazen.jpg
image/jpeg iconIMG_5608.jpg
image/jpeg iconIMG_5613.jpg
image/jpeg iconIMG_5614.jpg
image/jpeg iconIMG_5615.jpg
image/jpeg iconIMG_5616.jpg
image/jpeg iconIMG_5618.jpg
image/jpeg iconIMG_5621.jpg
image/jpeg iconIMG_5623.jpg
image/jpeg iconIMG_5627.jpg
image/jpeg iconIMG_5629.jpg
image/jpeg iconIMG_5635.jpg
image/jpeg iconIMG_5636.jpg
image/jpeg iconIMG_5640.jpg
image/jpeg iconIMG_5644.jpg
image/jpeg iconIMG_5648.jpg
image/jpeg iconIMG_5729.jpg
image/jpeg iconIMG_5658.jpg
image/jpeg iconIMGP2917.jpg
image/jpeg iconIMG_5751.jpg
image/jpeg iconIMGP2929.jpg
image/jpeg iconIMGP2925.jpg

Enodnevna smuka na ledeniku Marmolada / blizu Arabbe (v času počitnikovanja v Civetti);

Marko si je zaželel, da v času počitnikovanja v Civetti presmuča tudi "italijansko marmelado" :-) . Gre za ledenik Marmolada, ki je s svojimi 3343 m nadmorske višine najvišja gora v Dolomitih. Nahaja se v bližini smučarskega središča Arabba, ki je del sistema Sella Ronda.

Kanjon "Serrai di Sottoguda" je nekoč ustvaril potres in kasneje erozija vode in po slikah sodeč, je gorovje res veličastno. Pozimi je raj za zahtevne smučarje, poleti pa za planince in turiste, ki se lahko z žičnico povzpnejo na vrh visok 3.300 m.n.v.

Zanimiv podatek (vir Wikipedia):
Pred prvo svetovno vojno je čez goro potekala meja med Italijo in Avstro-Ogrsko. Med vojno pa so njeni vrhovi in ledenik pod njo postali prva bojna črta t.i. tirolske fronte.

Markotov "dan" na slikah spodaj.

img: 
image/jpeg iconIMG_5666.jpg
image/jpeg iconIMG_5667.jpg
image/jpeg iconIMG_5668.jpg
image/jpeg iconIMG_5671.jpg
image/jpeg iconIMG_5677.jpg
image/jpeg iconIMG_5679.jpg
image/jpeg iconIMG_5680.jpg
image/jpeg iconIMG_5682.jpg
image/jpeg iconIMG_5689.jpg
image/jpeg iconIMG_5694.jpg
image/jpeg iconIMG_5716.jpg
image/jpeg iconIMG_5718.jpg
image/jpeg iconIMG_5733.jpg
image/jpeg iconIMG_5745.jpg
image/jpeg iconIMG_5750.jpg
image/jpeg iconIMG_5759.jpg

Malta (1999)

Otok Malta in Gozo privabita letno več kot milijon obiskovalcev. Spoznala sem, da ima ta odročna otoška državica nek poseben čar, ki turiste privabi kljub umazaniji in onesnaženosti ter kljub slabemu stanju cest. Otok zaradi svoje majhnosti ni primeren za več kot 14 dnevno dopustovanje, v kolikor si turist, ki namerava oditi tja, predstavlja "dopust" kot vsakodnevno tekanje za kulturnimi in zgodovinskimi ogledi mest, prireditev, naravnih znamenitosti ipd. Je pa tu prostor za vse tiste, ki si željno želijo nočne zabave in jim od dobre družbe in nočnega pohajkovanja po ulicah, barih in diskotekah ni mar ničesar drugega.

Za ogled otoka sva 3x najela skuter (za 1 ali 2 dni) in to je bila res najboljša rešitev. Tamkajšni domačini in agencije, ki rastejo za vsakim še tako samotnim vaškim voglom, so polni besed in prospektov o tej in oni ponudbi, ki ti jo seveda prodajo "poceni", tako da je njihova ponudba - joh in sploh- najugodnejša. Dejstvo pa je, da si z najemom enega od prevoznih sredstev (skuter ali avto), ob malce samoorganiziranosti, iznajdljivosti ter z nakupom zemljevida ali majhnega vodiča (npr. "Malta & Gozo - Thomas Cook") ustvariš avanturo kar sam. Tu in tam si morda plačaš še kakšno vstopnico za ogled muzeja ali podobnega...in načeloma si videl skoraj celo Malto. Z Markotom sva samo v enem popoldnevu prišla z mopedom iz severa na jug otoka, z avtom pa v enem dnevu lahko obideš pot okoli otoka in si hkrati, ob postanku, ogledaš še kakšno stvar.

In kakšne so cene na Malti ? Tako, kot povsod drugod lahko uživaš v vlogi turista, ki si privošči vse najboljše in najdražje ali pa se razumljivo ozreš tudi na ceno in racionalno presodiš za plačilo proizvoda ali storitve. V nadaljevanju podajam nekaj cen, ki so veljale v času najinega dopustovanja na Malti (avgust 1999):

HRANA & PIJAČA:

    * 2 x pivo = 150 LM
    * kava = 0,45 LM juice = 0,35 LM
    * mineralna voda (0,75 l) = 0,35 LM
    * voda (avtomat) = 0,50 LM
    * pizza "Capricciosa" = 1,95 LM
    * lasanja bolognese = 1,80 LM
    * burger beef = 1,65 LM
    * kosmiči Kelloggs's Crunchy Nut 375g = 1,24 LM
    * kosilo v kitajski restavraciji (2 osebi) 10,35 LM

IZLETI PO OTOKU

    * tura po otoku z najetim jeepom (za 2 osebi) = 24,00 LM
    * najem skuterja za 3 dni = 18,00 LM
    * vstopnina za filmsko vas Popeye Village (2 osebi) = 5,50 LM

DRUGO

    * 6 kartic z znamkami = 1,46 LM
    * najem sončnika na plaži = 0,50 LM
    * kino (2 osebi) = 4,80 LM
    * Kodak film = 2,47 LM

Nekaj slik iz Malte - klikni TUKAJ.

Nemčija

Legoland (drugič) ter ogled mest Ulm in Munchen

 

Prvomajske šolske počitnice (april 2011) smo namenili tokrat zabaviščnemu in tematskemu parku Legoland. Delno je bila to tudi Nastjina in moja "zaobljuba" izpred skoraj 4-ih let, da se semkaj popeljemo še enkrat, skupaj s Kajo, ki je prvikrat (avgust 2007) ostala doma z očkom. Vstajanje ob 4:30 se je izplačalo, saj smo v park prvi dan prispeli točno 15 minut pred odprtjem (10h). Sončno vreme smo do minute točno ujeli za dvodnevni potep po parku, ki v tem času zopet preseneča z vrsto novostmi. Drugi dan so nas namreč ob odhodu iz parka že "pozdravile" prve dežne kaplje. 
Za nakup družinske karte skupaj s prenočitvijo je seveda internet najbolj praktična rešitev. Legoland ima s kar nekaj hoteli partnerske pogodbe. Mi smo se odločili (brez večjega iskanja) kar za najbližji hotel Best Hotel Mindeltal (10 min oddaljen od parka na naslovu: Robert-Bosch-Str.3, 89343 Jettingen-Scheppach). 

Tretji dan smo rahlo deževen in oblačen dan izkoristili za kopanje v cca 30 min oddaljenih termah Wonnemar, vendar smo imeli kopanja po cca 3 urah kaj hitro dosti in smo se odpravili na ogled mesta Ulm. Tu je bil za vse (razen za mene, ki me že 1 mesec na moj smučarski padec opominja desno koleno) zanimiv predvsem vzpon na katedralo. Peš, seveda. In to po kar 768 stopnicah. Ta mogočna stavba velja za največjo cerkev na svetu (160,9 m). Na sliki desno smo zarisali potek poti do samega vrha.

Četrti dan smo obiskali tehnični muzej - Deutsches Museum v Munchen-u. V muzeju se v kar 6 nadstropjih razprostirajo razstavne površine v okviru 64 tem za področje letalstva, poljedelstva, vesoljske tehnike, kemije, računalništva, mikroelektronike, energetske tehnologije, geodezije, papirja, tiska, in še in še.

Pred odhodom domov smo izkoristili popoldanski čas še za obisk Olimpijskega parka, kjer smo se z dvigalom povzpeli na 190 m visok stolp (7m/s). Razgled na Munchen je prečudovit.

Park LEGOLAND (Gunzburg, 25. in 26. april 2011)

Spomini na obisk parka izpred slabih 4-ih let so za naju z Nastjo ponovno oživeli. Moram pa priznati, da si je Nastja zapomnila bistveno več podrobnosti in zanimivosti, kot jaz. Prav tako sem od takrat (poleg spomina :-) več kot očitno izgubila tudi malce poguma za adrenalinske vožnje, ki v bistvu (potem, ko jih "prestaneš") še zdaleč niso primerljive s tistimi v Gardalandu.

Ob obisku parka smo se podali tudi na kratek ogled mesta Gunzburg, ki je na velikonočni ponedeljek deloval spokojno tiho in prav nič praznično. Je pa mestece na nek način prijetno in preseneča s prikupnim osrednjim mestnim jedrom ter meščanskimi stavbami različnih barv in arhitekture.  

img: 
image/jpeg iconIMG_8328.jpg
image/jpeg iconIMG_8330.jpg
image/jpeg iconIMG_8338.jpg
image/jpeg iconIMG_8341.jpg
image/jpeg iconIMG_8353.jpg
image/jpeg iconIMG_8361.jpg
image/jpeg iconIMG_8364.jpg
image/jpeg iconIMG_8368.jpg
image/jpeg iconIMG_8374.jpg
image/jpeg iconIMG_8376.jpg
image/jpeg iconIMG_8379.jpg
image/jpeg iconIMG_8384.jpg
image/jpeg iconIMG_8416.jpg
image/jpeg iconIMG_8427.jpg
image/jpeg iconIMG_8435.jpg
image/jpeg iconIMG_8450.jpg
image/jpeg iconIMG_8454.jpg
image/jpeg iconIMGP0926.jpg
image/jpeg iconIMG_8455.jpg
image/jpeg iconIMG_8493.jpg
image/jpeg iconIMG_8512.jpg
image/jpeg iconIMG_8532.jpg
image/jpeg iconIMG_8542.jpg
image/jpeg iconIMG_8585.jpg
image/jpeg iconIMG_8588.jpg
image/jpeg iconIMGP0923.jpg
image/jpeg iconIMGP0927.jpg
image/jpeg iconIMGP0931.jpg
image/jpeg iconIMGP0939.jpg
image/jpeg iconIMGP0944.jpg
image/jpeg iconIMGP0951.jpg
image/jpeg iconmestece Gunzburg
image/jpeg iconIMG_8475.jpg
image/jpeg iconIMG_8479.jpg
image/jpeg iconIMG_8481.jpg

Ulm in vzpon na najvišjo cerkev na svetu

Če si kot turist želiš ogledati Ulmsko katedralo, je brez dvoma ne moreš zgrešiti :-) Njen vrh se ti med sprehodom po ulicah kaj kmalu ponudi v ogled in ni odveč, da jo že takrat ujameš v svoj foto-objektiv, saj jo od blizu precej težko pofotkaš v celoti.

To je cerkev, ki te s svojo višino in tudi širino kar malce "prestraši". Ob misli na nenadne potrese po svetu te kar zmrazi, da bi se ta mogočna katedrala porušila. In predvsem, kakšne bi bile posledice.

No, moji trije korenjaki (Marko, Nastja in Kaja) so vzeli pot pod noge in prehodili skoraj 770 stopnic do vrha, kamor je bilo še možno priti.
Več o vtisih (Marko) na njegovem blogu - tukaj. 

img: 
image/jpeg iconPrvi pogled na vrh katedrale
image/jpeg iconIMG_8672.jpg
image/jpeg iconIMG_8660.jpg
image/jpeg iconIMG_8670.jpg
image/jpeg iconIMG_8680.jpg
image/jpeg iconSTA_8731.jpg

Munchen (Deutches Museums in Olympia Park)

Deutsches Museum, Museumsinsel 1, D-80538 Munchen

Muzej sledi razvoju znanosti in tehnologije od njunega izvora do danes. Na ogled je več kot 50 oddelkov s skupno površino večjo od 47.000m2. Zanimivo, da smo prejeli celo vodič (letak z zemljevidom muzeja) v slovenskem jeziku. Je veliko za videti in preiskusiti.

Olympia Park, Spiridon-Louis-Ring 21, D-80809 Munchen

Park na svoji površini zaobjema stadion, plavalne dvorane, teniške površine, kolesarske in sprehajalne poti, ribnik, znameniti stolp.... Med drugim je to tudi lokacija odmevnih koncertov nekoč (Michael Jackson, Rolling Stones,...) in danes. Na vrhu stolpa področju glasbe namenjajo tudi posebni prostor s fotografijami znanih pevcev (Tina Turner ipd.) ter klavirjem, na katerega je v 80-ih letih igral Elton John.

img: 
image/jpeg iconSprehod po podzemeljskem hodniku z zanimivimi barvitimi grafiti
image/jpeg iconDeutsches Museum (zunaj dolga vrsta, po kateri smo se presenetljivo hitro pomikali)
image/jpeg iconIMG_8778.jpg
image/jpeg iconV muzeju
image/jpeg iconIMG_8785.jpg
image/jpeg iconOddelek "matematični kabinet"
image/jpeg iconIMG_8787.jpg
image/jpeg iconIMG_8790.jpg
image/jpeg iconAlianz Arena
image/jpeg iconV neposredni bližini Deutsches Museum
image/jpeg iconlokacija znamenitega Oktoberfesta (tokrat je tu gostoval en cirkus)
image/jpeg iconHall of fame and Bavaria - spomenik zgodovini Bavarske
image/jpeg iconHall of fame and Bavaria - spomenik zgodovini Bavarske
image/jpeg iconIMG_8812.jpg
image/jpeg iconOlimpijski stolp
image/jpeg iconPogled z vrha Olimpijskega stolpa
image/jpeg iconPogled z vrha Olimpijskega stolpa
image/jpeg iconPogled z vrha Olimpijskega stolpa
image/jpeg iconPogled z vrha Olimpijskega stolpa
image/jpeg iconPogled z vrha Olimpijskega stolpa
image/jpeg iconPogled z vrha Olimpijskega stolpa

Salzburg, Ruhpolding in Legoland (avgust.2007)

Na poti proti Legolandu (25.08. - 28.08.2007)

    * Rudnik soli & Keltska vas v kraju Berchtesgaden blizu Salzburga
    * ogled mesta Salzburg
    * Ruhpolding, tematski zabaviščni park
    * LEGOLAND Nemčija (cilj  4-dnevnega izleta)
    * Dodatne informacije

Vse v slikah in besedah na spletni strani - klikni TUKAJ.


Portugalska

Prva priložnost za obisk Portugalske je bila leta 1998, ko je v Lizboni potekala svetovna razstava EXPO 1998. Takrat smo Portugalsko "prečesali" od juga do severa). 10 let kasneje smo se odločili za počitnikovanje na jugu države - v mestu Taviri. Obe popotniški izkušnji, ki sta nas vodili tudi skozi druga zanimiva španska, francoska in Italijanska mesta, sta predstavljeni na ločeni spletni strani spodaj. 

Portugalska (1998)

S poti po Portugalski (EXPO 98'), Španiji, Franciji in Italiji (04.07.-24.07.1998)

Poletje 98' mi bo v spominu ostalo po nepozabnem potovanju po Španiji in Portugalski, s ciljem: obisk EXPO 98'. Skoraj 8.000 km dolga pot, ki smo jo z avtom prevozili po Italiji, Franciji, Španiji in Portugalski nas je vodila skozi zanimiva evropska mesta in pokrajine, polnih kulturne in zgodovinske dediščine, prelepih zelenih in z raznovrstnimi nasadi posejanih in urejenih površin ter mimo obalnih letovišč Francije, južne Španije (Costa del Sol) ter celotne zahodne Portugalske - s poudarkom na južnem obalnem predelu (Algarve).

Popeljali smo se tudi v bolj gornate portugalske predele (Serra de Estrela, kjer smo malo pod vrhom tudi prenočili) ter v hribovje ob francoskem jezeru Lac de Ste Croix, v bližini katerega se nahaja Grand Canyon du Verdon), da ne govorim o skalnati in strmi obali zahodne Portugalske ter Cabo de Roca, najzahodnejši točki kontinentalne Evrope. Celotno potovanje sem si beležila v svojem dnevniku, ki me je spremljal povsod, kamor smo se odpravili.

V nadaljevanju torej opisujem poletni dopust 98', ki je bil tokrat bolj kulturno obarvan. Pri podajanju zgodovinskih, geografskih in drugih podatkov sem si pomagala s turističnimi prospekti, ki sem ji jih nabrala v samih mestih, na prireditvah, v muzejih, galerijah in drugod. Vabim vsakega bralca, da si moje spomine prebere in se morda naslednje poletje sam odpravi na Iberijski polotok. Ne bo mu žal.

CELOTEN OPIS S SLIKAMI - KLIKNI TUKAJ.

 

Portugalska (2008)

Z avtom do Portugalske / cilj Tavira (8.7.-23.7.2008)

Zanimivo, točno pred 10 leti in ponovno v mesecu juliju (4.7.1998) sva se z Markotom skupaj s še dvema prijateljema, odpravila na Portugalsko, s ciljem obiskati mednarodno razstavo Expo 98', na katerem je nastopila tudi Slovenija. Naključje je hotelo, da sva se letos, po 10-letih odločila za ponovni obisk najbolj zahodne evropske države, tokrat v družbi najinih dveh hčerk, ki sta dolgo pot prestali brez težav. Tokratni namen ni bil obisk Portugalskih mest in pokrajin, pač pa le nastanitev v mestu Tavira (cca 35 km od špansko-portugalske meje) in zato bolj potepanje po Franciji in Španiji. Tako smo prevozili 6524 km (referenca: števec KM), obiskali 4 države in se ustavili na več kot 15 lokacijah. Čudovito vreme, spanje v hotelih, apartmaju in kampiranje ter kopanje v enem največjih evropskih vodnih parkov Aqualand, je predstavljalo zanimivo popotniško izkušnjo. Tudi Nastja in Kaja sta potrpežljivo prenašali vse prevožene kilometre, morda že zaradi tega, ker dan ni bil enak dnevu in sta vsako jutro z radovednostjo začeli "kam pa danes?"

  • FRANCIJA: L'Alpe d'Huez (cestni predel Tour de France 08'), Le Pont Du Gard, Beziers  (Canal  du Midi), Oroloune Ste Marie
  • ŠPANIJA: Valencija (Cintat de les Arts i de les Cienses), Cullera (Playa de Olivos), Ossa de Montiel (Camping Los Batanes, Parque Natural de las Lagunas de Ruidera), San Sebastian, puščavska Navarra , Bilbao (Museo Guggenheim)
  • PORTUGALSKA: Tavira (Tavira Garden, Pedras da Rei, Ilha de Tavira) - nastanitev 1 teden, Aqualand v kraju Alcantariha, Salamanca

CELOTEN OPIS S SLIKAMI - KLIKNI TUKAJ.


Slovenija

Med prazniki, krajšimi počitnicami ali kar tako nas pot zapelje tudi po naši lepi Sloveniji. Na tem mestu torej nekaj naših pohajkovanj po domači deželi. Ker se bo na tem mestu verjetno nakopičilo kar nekaj izletov, le-te razvrščam po statističnih regijah razen rubriko Pohodništvo, ki jo objavljam ločeno.

Madonca, sem vse lepo spravila po predalčke, kajne ??

Za tiste, ki ste pozabili, kjer je kakšen kraj v Sloveniji - imam tule tudi en priročen zemljevidek (klikni na sliko) Wink.

 

Pohodništvo (po Sloveniji)

Korak za korakom po slovenskih pohodniških poteh, ki so zares čudovite. Moje planinarjenje je bilo še najbolj aktivno v srednješolskem obdobju, ko sva s prijateljico ubirale kar nekaj zanimivih pohodniških poti: Špik, Komna, Češka koča, in drugo. Tudi pred rojstvom naših dveh punc smo s prijatelji (študenti) odromali v hribe, med letom 2000 (ko sem rodila Nastjo) in 2006 pa sem se predvsem bolj posvečala otrokom. Ko sta bili dovolj veliki (Nastja 4-5, Kaja 2-3) pa sva   Markotom poskušala  punce spraviti tudi malo dlje kot le do sosednjega športnega parka, ki ga imamo v naselju, kjer živimo. No, pa saj sta veliko prehodili že poleti, ko smo se potikali po raznih državah. Ni pa bilo vedno enostavno. Nastja se je v starosti 5-7 kar večkrat upirala ob ideji, da bi zakorakala v sosednje hribe in Kaja se ji je kaj hitro pridružila v svojem mnenju.

Zato pa je bil potreben projekt "MOTIVACIJA", pri kateri si čisto petko zasluži Marko, jaz pa nekako 3/4, saj sta me punci hitro znali oviti okoli prsta. No, na koncu smo še vedno prišli do vrha in izkazalo se je, da zmoreta naši punčari več kot pa sem si jaz predstavljala. Seveda je treba izbiro pohodniške poti skrbno izbrati. Med potjo je v naši družini še posebej pomemben klepet, čvekanje o tem in onemu, pa da stikamo malo po storžih in kamenčkih na poti ali pa si izmislimo kakšno besedno igrico. Nastja si je nedolgo nazaj izmislila zanimivo igro. S kredo si je na poti proti vrhu označevala skale (jih označila s številkami), Kaja pa je "slepo" verjela, da ko bo zapisana številka 20, da pridemo na cilj. Nazaj grede je pa potem šele zabavno, ko je treba odkrivati vsa ta števila.

Takle mamo.....

Več v pod-straneh v nadaljevanju, kjer predstavljam pohodniške vtise bodisi da sem se na pot odpravila sama bodisi cela družina.

Jarški dom na Mali planini (1520 m); Kamniško-Savinjske Alpe, 31.03.2012

Prijeten družinski pohodniški dan na Malo planino. Vožnja do tja iz Trzina se mi je sicer kar malce vlekla, pa malce me je upehal strm začetni vzpon. Ko pa prideš na vrh vzpetine, je sprehod do Jarškega doma na Mali planini prav čudovit. Narava in lega te pastirske vasice na vzpetini me je prevzela, še bolj pa kolegico Jano, ki nam je s svojim "šklocanjem" skoraj skurila fotoaparat :-)  Ampak se je splačalo, ker smo dobili nekaj dobrih foto posnetkov.

Nedaleč stran je tudi Črnuški dom in Domžalski dom (vsi domovi menda cca 1/2 h hoje narazen). Priporočamo vsem.

img: 
image/jpeg iconIMG_6234.jpg
image/jpeg iconIMG_6246.jpg
image/jpeg iconIMG_6251.jpg
image/jpeg iconIMG_6253.jpg
image/jpeg iconIMG_6256.jpg
image/jpeg iconIMG_6270.jpg
image/jpeg iconIMG_6272.jpg
image/jpeg iconIMG_6287.jpg
image/jpeg iconIMG_6312.jpg
image/jpeg iconIMG_6316.jpg
image/jpeg iconIMG_6325.jpg
image/jpeg iconIMG_6330.jpg
image/jpeg iconJulija-P.jpg
image/jpeg iconKaja-P.jpg
image/jpeg iconMaj-P.jpg
image/jpeg iconNastja-P.jpg
image/jpeg iconIMG_6365.jpg
image/jpeg iconIMG_6372.jpg
image/jpeg iconIMG_6373.jpg
image/jpeg iconIMG_6374.jpg
image/jpeg iconIMG_6378.jpg
image/jpeg iconIMG_6382.jpg
image/jpeg iconIMG_6442.jpg
image/jpeg iconIMG_6387.jpg
image/jpeg iconIMG_6391.jpg
image/jpeg iconIMG_6392.jpg
image/jpeg iconIMG_6396.jpg
image/jpeg iconIMG_6399.jpg
image/jpeg iconIMG_6420.jpg
image/jpeg iconIMG_6428.jpg
image/jpeg iconIMG_6435.jpg
image/jpeg iconIMG_6438.jpg
image/jpeg iconIMG_6453.jpg
image/jpeg iconIMG_6469.jpg
image/jpeg iconIMG_6474.jpg
image/jpeg iconIMG_6482.jpg
image/jpeg iconIMG_6494.jpg
image/jpeg iconIMG_6497.jpg
image/jpeg iconIMG_6502.jpg
image/jpeg iconIMG_6503.jpg
image/jpeg iconMojca-drevo-P.jpg
image/jpeg iconMojca-Maj-P.jpg
image/jpeg iconMojca-P.jpg
image/jpeg iconSaso-MArko-P.jpg
image/jpeg iconsmerokazi-P.jpg
image/jpeg iconvhrib-P.jpg

Obisk slapa Peričnik in Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani - 12.03.2011

V soboto 12.03.2011 smo se odzvali povabilu PD Onger Trzin, ki nas je tokrat popeljalo proti Gorenjski, v Zgornjesavinsko dolino. Cilj je bil ogled slapa Peričnik ter obisk Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani.

Iz Trzina smo odrinili ob 8:10 in se z avtobusom odpravili v smeri proti Mojstrani, ki za pohodnike velja idealno izhodišče v Julijske Alpe in Karavanke oz. vodi v doline: Krma (lahek dostop do Triglava), Kot in Vrata (na sliki desno prikaz naše hoje). Sredi doline Vrat kraljuje mogočen 52 m visok slap Peričnik, do katerega smo se sprehodili ob vodotoku Triglavske Bistrice, ki se v Mojstrani izlije v Savo Dolinko.
  

Pot je tu enostavna in vodi do slapa po cesti, vendar smo si ga ogledali tudi pobliže, tako da smo se od mostička, kjer je slap od daleš na ogled, povzpeli više po gozdni poti, ki je bila na ta dan še posebno fino poledenela. Smo imeli tudi nekaj pristankov na zadnjo plat, ampak se ni nihče poškodoval. Do slapa vodi urejena pot, vendar je bila potrebna posebna previdnost zaradi poledenele poti.
Navzdol je bila še posebna radost.  V bistvu je bilo na tem izletu predvideno sankanje, pa smo se pohecali, da smo na poti od slapa navzdol kar dobro "nasankali". Sama sem pošteno padla, Marko pa se je celo fino zapeljal po riti in hrbtu, saj mu je spodrsnilo na gozdnem listju, pod katerim se je verjetno skrival led.
Po ogledu slapa je bil čas za skromno kosilo (jed na žlico) v Gostilni Psnak v Mojstrani (Zgornja Radovna). Otroci so bili še najhitrejši pri jedi, saj jih je sobotno sonce (ki je ob tej uri še lepo grelo) privabilo k igram na prostem, nekateri pa so se malce sprehodili po zaledenelih površinah v neposredni okolici.
Po kosilu smo se polnih želodcev posedli na bus, da obiščemo še muzej, vendar smo se na poti ustavili, da so nam predstavniki našega PD Onger (Miha, Emil) naredili predstavitev opreme in  pripomočkov za zimsko pohodništvo ter opremo za turno smučanje (dereze, vponke, cepin, lavinska lopata, lavinska sonda za iskanje zasutega pod snegom, pancarji in dilce za turno smučanje, srenač kot dodatek pri turnih smučeh, ki ti pomaga pri hoji navzgor, samolepilna koža "psi", ki se jih namesti na turne smuči pred hojo, ....). 
Pred odhodom domov smo obiskali še Slovenski planinski muzej (http://www.planinskimuzej.si/), ki pritegne navzven z zanimivo arhitekturo, ki pa tudi navznoter ni običajna. V notranjosti je na ogled  razstava o slovenskem planinstvu, ki na nek način daje občutek, kot da si se zares povzpel na planino. Visoke stene muzeja že same po sebi delujejo kot plezalne stene, na njih pa so upodabljene fotografije znanih oseb, zgodovinski prizori, zanimive misli in raznorazni planinski motivi. Povsod je pridih zgodovine. 
Zahvala našemu PD-u za prijeten izlet, na katerem spet ni manjkalo kopico koristnih in poučnih informacij, zgodb in lekcij o planinarjenju.
Prispevek PD Onger o izletu na njihovi strani - tukaj.   
img: 
image/jpeg iconIMGP0652.jpg
image/jpeg iconInformativna tabla o vodotoku Triglavska Bistrica
image/jpeg iconIMGP0654.jpg
image/jpeg iconIMGP0657.jpg
image/jpeg iconMostiček čez vodotok, ki je bil nevarno nagnjen, zato smo ga prehodili po skupinah
image/jpeg iconIMGP0660.jpg
image/jpeg iconIMGP0662.jpg
image/jpeg iconIMGP0663.jpg
image/jpeg iconIMGP0664.jpg
image/jpeg iconČas za prvo malico
image/jpeg iconIMGP0669.jpg
image/jpeg iconIMGP0668.jpg
image/jpeg iconIMGP0671.jpg
image/jpeg iconPrvi pogled na slap iz ceste, po katerih smo prišli
image/jpeg iconIMGP0673.jpg
image/jpeg iconIMGP0674.jpg
image/jpeg iconIMGP0676.jpg
image/jpeg iconNa poti do točke, kjer smo si slap pobliže ogledali
image/jpeg iconIMGP0683.jpg
image/jpeg iconPot je lepo urejena, venda na ta dan zelo poledenela.
image/jpeg iconIMGP0701.jpg
image/jpeg iconIMGP0715.jpg
image/jpeg iconPred gostilno Psnak
image/jpeg iconIMGP0723.jpg
image/jpeg iconVeselje za otroke - poledenela površina travnika
image/jpeg iconSnežni napad na Markota
image/jpeg iconMarko se brani pred kepami otrok :-)
image/jpeg iconPostanek ob cesti za prikaz planinske opreme naših vodnikov
image/jpeg iconOtroci so se v tem času raje prepustili snežnim radostim, saj jim je bila oprema predstavljena že na zimovanju na Pokljuki
image/jpeg iconIMGP0747.jpg
image/jpeg iconIMGP0742.jpg
image/jpeg iconPredstavitev turnih smuči in pancarjev
image/jpeg iconIMGP0750.jpg
image/jpeg iconOddajnik, s katerim se opremi turni smučar (če ga zasuje snežni plaz)
image/jpeg iconIMGP0753.jpg
image/jpeg iconMarko preiskusi hojo po snegu
image/jpeg iconObisk Slovenskega planinskega muzeja
image/jpeg iconIMGP0764.jpg
image/jpeg iconIMGP0765.jpg
image/jpeg iconIMGP0768.jpg
image/jpeg iconBivak - verjetno najbolj zanimiva stvar za otroke (se zapreš vanj in doživiš gorsko nevihto)
image/jpeg iconIMGP0773.jpg
image/jpeg iconOtroci so prisluhnili pripovedi in glasbi vezani na planinstvo
image/jpeg iconIMGP0782.jpg
image/jpeg iconIMGP0784.jpg
image/jpeg iconIMGP0786.jpg

Planina nad Vrhniko - 09.10.2010 (organizator: DPM in PD Onger)

 

(foto: Emil)

Na soboto 9.10. so se nekateri zavili v predvolilni molk in izkoristili dan po svoje, mi pa smo se glasno in poskočno odpravili na prijeten družinski izlet, ki sta ga ponovno in odlično organizirala DPM (Društvo prijateljev mladine Trzin) in PD Onger Trzin. Udeležba je bila zares številčna, saj se nas je zbralo vsega skupaj kar 43, od tega 20 odraslih in 23 otrok ter kuža Tai, ki je bil zanimiva popestritev za vse nas.

 

"Naskočili" smo enega od (menda) najbližjih Vrhniških vrhov, to je Planino nad Vrhniko (733m). Na sliki desno je prikaz naše prehojene poti (Tankovska cesta - Zavetišče na Planini - Kuren - Stara Vrhnika).

 

Organizatorji so nam dodelili primerno jutranjo uro odhoda (ob 9h), tako da verjetno ni nihče imel kakšne posebne jutranje "borbe" z otroci, ko je bilo treba vstati. Če pa je že bila, je bilo na to kaj hitro pozabljeno, saj se nam je izlet kaj kmalu začel odvijati zanimivo in zabavno. In seveda poučno. Slednjemu gre zasluga vodniku Mihu, ki je ponovno poskrbel, da izlet ni bil samo pohodniški, pač pa tudi zelo poučen. Vreme je bilo več kot primerno. Dopoldan nas je sicer še malce hladilo, v drugi tretjini naše poti pa smo že okusili sončne žarke in se predajali jesenski barvitosti narave.

 

Z avtobusom smo se torej odpeljali iz Trzina v smeri proti Vrhniki, kjer smo najprej zavili do njenega južnega obrobja, to je do Močilnika, kjer se stekajo izviri Male Ljubljanice. Vodnik Miha nam je tu pokazal spomenik Vrhniškim krasoslovcem, potem pa smo se skupaj sprehodili do samega izvira. Na krožnem sprehodu smo lahko opazili sledove, ki so jih pustile nedavne poplave, ki jih Slovenci še dolgo ne bomo pozabili. Na lesenih hiškah se namreč še vedno lepo vidijo obrisi višine, ki jo je dosegla poplavljena voda. Sodeč po blatnih tleh je voda verjetno zajela tudi velik del travnate površine v bližini izvira.

 

Po ogledu Močilnika smo se zapeljali z busom do Tankovske ceste - naše izhodiščne točke, od koder smo ubrali prve korake v smeri proti Zavetišču na Planini. Postanek je bil tu nujno potreben, pa ne toliko zaradi počitka kot zaradi priložnosti, da se povzpnemo na 22 m visok razgledni stolp (zgrajen l. 2008) in se pri tem naužijemo čudovitega razgleda na Ljubljansko barje in Vrhniko ter še dalj - na Krim, Ljubljanski vrh, Snežnik. Otroci so seveda takoj odkrili priložnosti za igro, zanimiva za njih pa je bila tudi plošča z odtisom dinozavrove stopinje, najdene ob poti od Štirne do Bukve. Mamice smo seveda po svoji "dolžnosti" še razvezale svoje culice in ponudile lačnim ustom prigrizek in pijačo, nekateri pa smo si privoščili tudi "t'kratkega", ki je ob hladnem vetriču na tem mestu prav dobro del.

 

Sledil je še skupinski posnetek in spust preko Kurena do izletniške kmetije Kuren, kjer smo imeli daljši postanek. Postreženi smo bili z vnaprej naročenimi jedmi na žlico (treh vrst) in sladico. Omizje so prvi zapustili najprej otroci, seveda z razlogom. V bližini so jim namreč družbo delale domače živali (kozice, kokoši, pujski), v daljavi pa smo na jasi skupaj opazovali srnjad. Od nekod se je vzela še žoga, tako da je bilo res zabavno.

 

V Trzin smo prispeli ob 16:30 in se s prijetnimi vtisi na izlet poslovili. Ob tej priliki bi se zahvalila vsem, ki so bili idejni pobudniki, organizatorji in vodniki tega izleta, ker nam je bilo resnično lepo, poučno in zabavno. Upam, da se v taki in še večji zasedbi kmalu spet snidemo.

 

Skoraj 13-minutni video našega snemalca Braneta je na ogled - TUKAJ.

 


img: 
image/jpeg iconPri gostišči Močilnik nedaleč od izvira
image/jpeg iconNaš pasji spremljevalec
image/jpeg iconKaja: "Mami, jest sem pripravljena. Kaj čakamo?"
image/jpeg iconIMGP9224.jpg
image/jpeg iconIMGP9226.jpg
image/jpeg iconIMGP9229.jpg
image/jpeg iconPočitek na županovi klopci
image/jpeg iconJesenske barve gozda
image/jpeg iconIMGP9257.jpg
image/jpeg iconIMGP9240.jpg
image/jpeg iconIMGP9241.jpg
image/jpeg iconNa vrhu - Zavetišče na Planini
image/jpeg iconIMGP9252.jpg
image/jpeg iconpogled z vrha stolpa
image/jpeg iconIMGP9242.jpg
image/jpeg iconIMGP9243.jpg
image/jpeg iconIMGP9260.jpg
image/jpeg iconIMGP9261.jpg
image/jpeg iconIMGP9262.jpg
image/jpeg iconIMGP9267.jpg
image/jpeg iconIMGP9269.jpg
image/jpeg iconIMGP9283.jpg
image/jpeg iconOb prihodu na izletniško kmetijo Kuren nas je takole čakala miza
image/jpeg iconMizo smo kaj hitro zasedli
image/jpeg iconIMGP9289.jpg
image/jpeg iconIMGP9275.jpg
image/jpeg iconIMGP9277.jpg
image/jpeg iconIMGP9279.jpg
image/jpeg iconIMGP9284.jpg
image/jpeg iconIMGP9285.jpg
image/jpeg iconOgled cerkvice na izletniški kmetiji Kuren
image/jpeg iconIMGP9291.jpg
image/jpeg iconIMGP9292.jpg
image/jpeg iconIMGP9294.jpg
image/jpeg iconIMGP9297.jpg
image/jpeg iconIMGP9299.jpg
image/jpeg iconpovratek nazaj proti busu

Prešernova koča na Stolu (2174 m), 3.9.2011

Začetek šolskega leta je kot nalašč da razmigamo otroške "riti in noge", si je verjetno mislil M., ko je Nastjo in sošolko Tjašo gnal gor do Stola. Vreme jim je bilo naklonjeno, na voljo so bili XXL sendviči, ni pa manjkalo tudi kakšnega "uf" in "joj". 

Več o pohodu na Stol na njegovem blogu - tukaj. 

 

img: 
image/jpeg iconDSC00256.jpg
image/jpeg iconDSC00259.jpg
image/jpeg iconDSC00260.jpg
image/jpeg iconDSC00261.jpg
image/jpeg iconDSC00262.jpg
image/jpeg iconDSC00263.jpg
image/jpeg iconDSC00266.jpg
image/jpeg iconDSC00267.jpg
image/jpeg iconDSC00269.jpg
image/jpeg iconDSC00270.jpg
image/jpeg iconDSC00272.jpg
image/jpeg iconDSC00274.jpg

Škocjanske jame (učna pot Škocjan) - oktober 2008

18.10.2008 - Izlet z Društvom prijateljev mladine Trzin, obisk Škocjanskih jam in sprehod po učni poti Škocjan

To je bil izlet, ki je v lepem sončnem dnevu bil ne samo prijeten in zabaven, pač pa tudi poučen za otroke in odrasle. Naj pohvalim našega vodiča Ladota, ki je izbral res super destinacijo in nam postregel tudi z nekaj zanimivimi informacijami.

Za vse, ki smo se izleta udeležili (cca 50, če se ne motim) pa upam, da se bomo še kdaj oz. večkrat odločili za takšna prijetna druženja. Otroci so uživali, naši dve punci sta bili navdušeni predvsem nad vožnjo z vlakom (Lj.-Divača); pa seveda nad jamo in zanimivostmi ki smo jih srečali na učni poti.

Več slik na stari spletni strani: http://www.nastja.com/old/travel/skocjan-jame.htm

52. Pohod okoli Ljubljane (maj 2008)

 

Maj 2008:

Tole je bil moj prvi poskus, da uberem korake okoli nekoč okupirane Ljubljane. Marko me je opremil z Nokio Navigator, ki pa me je žal pustila na cedilu nekje v zadnji tretjini prehojene poti (iztrošene baterije). Slednjo sva si s sestro ukrojile malce po svoje, saj sva bili s prihodom na kontrolno točko na Tržaški prepričani, da bo dovolj in torej ne nadaljujeva naprej proti Koseškemu barju.

Tako sva pot prehodili sledeče:

  1. START: kontrolna točka pod Golovcem (gostilna Babnik, Fužine)
  2. preko Golovca do Dolenjske ceste
  3. križišče Dolenjska c. - Peruzzijeva ulica
  4. Daj Dam Livada
  5. Do južne strani Murgel in Ceste v Mestni log
  6. Dolgi most oz. do semaforja na Tržaški cestim,kjer je načeloma PRVA kontrolna točka
  7. tu nisva nadaljevali proti Kosezam, pač pa sva krenili po Tržaški v smeri proti Aškerčevi
  8. od Drame- po Slovenski cesti in čez Kongresni trg (diagonalno skozi park)
  9. po Wolfovi cesti do Prešernovega spomenika
  10. Po ulici Petkovškovo nabrežje in naprej do Vrazovega trga
  11. mimo Pediatrične klinike po Lipičevi ulici
  12. tako da sva prišli desno na Zaloško cesto, po kateri sva hodili vse do tiste parkirne hiše nedaleč stran od Kliničnega centra, kjer sva se izmučeni vsedli na mestni bus do najinega STARTA (1.).

Okvirni izračun, do katerega sva prišli: cca 17 km. Dovolj dobro za prvič !!

 

sv. Primož nad Kamnikom (3.5.2009)

 

Nedelja, 3.maj 2009:

Prijeten nedeljski izlet, ki sta ga z malo dodatne motivacije enostavno "prestali" tudi Nastja (8) in Kaja (5). Sicer nas je malce presenetilo rosenje dežja, vendar se je med hojo do vrha razjasnilo in smo imeli sonca na pretek. Tale pohodniški izlet mi bo ostal v spominu predvsem po dokončnem razpadu mojih pohodniških čevljev, ki pa so tudi že prestali starost skoraj 15 let. Odstopanje podplata sem opazila, ko smo prišli na vrh - nazaj pa sem šla brez njih, saj hoja z opletajočimi podplati ni kaj preveč prijetna - verjemite. Pa tudi več kot idealno bi bilo, da se v takšnih čevljih pošteno prekucnem in padem.

Spodaj je izris poti do vrha sv. Primoža, ki smo jo opravili (ponovno) junija 2010. Klikni na sliko za povečavo.

53. Pohod okoli Ljubljane (9.5.2009)

 

Sobota, 09.05.2009:


To je bil moj 2. pohod okoli Ljubljane, ki pa ga tokrat tudi še nisem uspela s svojimi koraki "skleniti v krog", vseeno pa sem popravila lanskoletni rezultat, s čimer sem lahko zelo zadovoljna. Zdi se mi, da je letošnji pohod okoli žice privabil na prosto še večjo maso ljudi, ki so ubrali svojo pot bodisi peš bodisi na kolesih, med udeleženci pa je bilo nemalo tudi mladih parov z otroškimi vozički, nekaj invalidov in pasjih štirinožcev. Seveda tudi letos ni manjkalo tistih nekaj "ekstremistov", ki so se oblekli v vojaška oblačila, s partizansko čepico na rami in zastavo v roki. Vse lepo in prav, vendar "hej brigade" in podobne pesmi iz vojnih in povojnih časov bi bistveno bolj pristno zvenela iz kakšnega starega tovornjaka, kot pa iz modernega športnega avtomobila brez strehe, ki ga je njegov lastnik parkiral pred stojnico, na kateri je bil verjetno zadolžen za delitev promocijskega gradiva ali žigosanje lističev udeležencev pohoda. Kakorkoli že, vse skupaj je delovalo po svoje zabavno, pa naj bo to pogled na par mladih, ki so si flajštrali svoje noge bodisi gospo v poznih 50-ih letih, ki se je odločila, da bo mestno kolo (s tanjšimi gumami) rinila po gozdni poti, čez drevesne korenine - v hrib Golovca :-)

IN BILANCA PREHOJENE POTI ?
START: ob 8:50 KT6 (pod Golovcem, gostilna Babnik, Fužine)
NADALJEVANJE: KT7 - KT8 - KT1 -  KT2 - KT3
ZAKLJUČEK: ob 16:32 KT4 (Žito-recepcija, Šmartinska cesta), nato skrenitev s poti do BTC-tržnice (težko pričakovan topel obrok hrane :-))

Sodeč po GPS-u sva s sestro prehodili 29,8 km (od 34 km).

Cilj za Pohod okoli Ljubljane 2010 ? Vsekakor prepešačiti cel krog oz. še tistih nekaj KM (4) do cilja, ki so nama tokrat ostali žal nedosegljivi. In kaj sva se naučili za naslednjič ?

  • boljša prehrana med potjo (ker nisva bili pretirano lačni, sva se "šparali" za kosilo na koncu in pojedli med potjo le jabolko, pili veliko vode in pogrickali malo čokolode - NAPAKA !!)
  • vsaj 1 uro prej štartati (ob 8h ali celo prej in ne ob 9h)
  • biti pozoren na označevalne table na področju večjega prometa (sami sva proti koncu 1x zašli in se znašli pred Žitom (silosi) na Kajuhovi namesto pred Žitom na Šmartinki. To je vplivalo na najino psiho in sva bili - ob vsej utrujenosti - seveda še bolj nemotivirani, da bi hodili.
  • se prej pozanimati KDAJ zares kontrolne točke zaprejo (sicer ni glavni cilj dobiti tisti
img: 
image/jpeg iconIMGP3839.JPG
image/jpeg iconIMGP3845.JPG
image/jpeg iconIMGP3847.JPG
image/jpeg iconIMGP3850.JPG
image/jpeg iconIMGP3851.JPG
image/jpeg iconIMGP3854.JPG
image/jpeg iconIMGP3855.JPG
image/jpeg iconIMGP3861.JPG
image/jpeg iconIMGP3862.JPG
image/jpeg iconIMGP3867.JPG
image/jpeg iconIMGP3874.JPG
image/jpeg iconIMGP3877.JPG
image/jpeg iconIMGP3881.JPG
image/jpeg icon4 km nama je "ušlo" - pa drugo leto :-))

Golica (10.5.2009)

Na Golico so se moji dragi sami s prijatelji odpravili lepo na Golico. Menda se je Kaja spet kar dobro odrezala. Je pa Golica po slikah sodeč atraktivna pohodniška destinacija, ki jo bom upam tudi sama kmalu dosegla. Več v slikah spodaj.

img: 
image/jpeg iconIMG_1104.JPG
image/jpeg iconIMG_1105.JPG
image/jpeg iconIMG_1110.JPG
image/jpeg iconIMG_1135.JPG
image/jpeg iconIMG_1139.JPG
image/jpeg iconIMG_1140.JPG
image/jpeg iconIMG_1142.JPG
image/jpeg iconIMG_1147.JPG
image/jpeg iconIMG_1149.JPG
image/jpeg iconIMG_1151.JPG
image/jpeg iconIMG_1152.JPG
image/jpeg iconIMG_1154.JPG
image/jpeg iconIMG_1156.JPG
image/jpeg iconIMGP3903.JPG
image/jpeg iconIMGP3904.JPG

GORENJSKA regija

Blejski Vintgar in poletno sankališče Straža na Bledu

Blejski Vintag je dobro poznana izletniška točka v Triglavskem narodnem parku. Prijeten sprehod po urejenih poteh reke Radovne je prava poživitev, sploh če si ponekod, predvsem pri velikem, 13-metrskem slapu, še rahlo poškropljen. Na septembersko soboto je bilo še posebno veliko tujcev (angleško govorečih).  

Nadaljevali smo še s sankanjem na poletnem sankališči Straža na Bledu. Preiskušeno že na Rogli pred 5 leti, no pa tudi tokrat je bilo zabavno.

img: 
image/jpeg iconIMG_7206.jpg
image/jpeg iconIMG_7208.jpg
image/jpeg iconIMG_7220.jpg
image/jpeg iconIMG_7231.jpg
image/jpeg iconIMG_7234.jpg
image/jpeg iconIMG_7237.jpg
image/jpeg iconIMG_7241.jpg
image/jpeg iconIMG_7266.jpg
image/jpeg iconIMG_7270.jpg
image/jpeg iconIMG_7271.jpg
image/jpeg iconIMG_7269.jpg
image/jpeg iconIMG_7272.jpg
image/jpeg iconIMG_7274.jpg
image/jpeg iconIMG_7276.jpg
image/jpeg iconIMG_7277.jpg
image/jpeg iconIMG_7285.jpg
image/jpeg iconIMG_7291.jpg
image/jpeg iconIMG_7293.jpg
image/jpeg iconIMG_7296.jpg
image/jpeg iconIMG_7297.jpg
image/jpeg iconIMG_7311.jpg
image/jpeg iconIMGP9144.jpg
image/jpeg iconIMG_7312.jpg
image/jpeg iconIMGP9143.jpg

Bohinj po "indijansko", 26.-27. avgust 2011

 

Rezervacijo na Bohinjskem koncu smo si tokrat uredili v vasi Ravne nad Bohinjsko Bistrico. Da preživimo vikend oddih aktivno, s kolesarjenjem in kopanjem v primerno toplem (bolje: hladnem) Bohinjskem jezeru.

Predvsem pa, seveda, da preiskusimo spanje v indijanskem šotoru, ki ga imajo v svoji ponudbi Apartmaji Tubej - izvedeli preko ponudbe BigDeal.

"Indijanski šotor" je postavljen na travniku in z direktnim pogledom na Triglav. Zvečer smo uživali ležati na klopci in na jasnem večernem nebu opazovati zvezde, ki so se to noč še posebej dobro videle. Šotor je prostoren (za 6 oseb), zanimivo (ročno) poslikano, ob njem pa ne manjka tudi miza in klopca, gugalnica ter indijansko kurišče. Slednji nam žal ni bil usojen, da bi si naslednji dan pripravili večerjo. Že prižgani ogenj nam je pogasil dež. Tako da smo "žar večerjo" izvedli v družbi g. Brankota (lastnika in upravitelja apartmajev), njegove žene ter simpatičnega starejšega para iz Anglije, ki sta prehvalila Slovenijo oz. obisk Ljubljane in Bohinja. 

Kopanje v Bohinju je res pravi užitek, sploh če ves prepoten do njega prispeš aktivno, s kolesom. Po nasvetu g. Brankota smo se s kolesom zapeljali po novi bohinjski kolesarski stezi, ki je menda nedavna nova turistična pridobitev in zanjo še nismo vedeli. Menda so jo ravno pred 14 dni odprli.

Potek urejene kolesarske poti je na manjši sliki desno (klikni za povečavo), naša prekolesarjena pot pa je izrisana na zemljevidu spodaj. 

Na kolesarsko stezo smo vstopili pri mostu čez Savo Bohinjko pred Bohinjsko Bistrico in se po njej pripeljali do Ribčevega Laza. Torej kolesarska steza ne vodi do jezera.Nazaj smo se vrnili v smeri Stara Fužina - Studor - Srednja vas v Bohinju - Češnjica - Bitnje.

Opomba: Marko je Bohinj "naskočil" s kolesom, na petek - kar po službi. Več o njegovi kolesarski turi na: http://imedi.si/blog/jeanmark/2011/08/28/v-bohinj-z-biciklom. 

 

img: 
image/jpeg iconIMG_2496.jpg
image/jpeg iconIMG_2497.jpg
image/jpeg iconIMG_2499.jpg
image/jpeg iconIMG_2502.jpg
image/jpeg iconIMG_2503.jpg
image/jpeg iconIMG_2506.jpg
image/jpeg iconIMG_2510.jpg
image/jpeg iconIMG_2513.jpg
image/jpeg iconIMG_2514.jpg
image/jpeg iconIMG_2517.jpg
image/jpeg iconIMG_2532.jpg
image/jpeg iconIMG_2534.jpg
image/jpeg iconIMG_2535.jpg
image/jpeg iconIMG_2536.jpg
image/jpeg iconIMG_2537.jpg
image/jpeg iconIndijanski šotor, v ozadju poslopje apartmajev Tubej
image/jpeg iconV ponudbi tudi možnost strelanja z loki
image/jpeg iconV ponudbi tudi možnost strelanja z loki
image/jpeg iconmalce previdnosti vseeno potrebno, če se otroci igrajo preblizu ceste
image/jpeg iconnotranjost šotora
image/jpeg iconvrh šotora od znotraj - dež je seveda pronical noter, nismo pa imeli zaščite, ki jo g. Branko sicer naknadno še lahko namesti
image/jpeg iconPred dežjem se vrh šotora posebej zapre ...
image/jpeg icon....in nekako "zdrži" rahel dež
image/jpeg iconIMG_2562.jpg
image/jpeg iconIMG_2547.jpg
image/jpeg iconveličasten pogled na našega gorskega "orjaka"
image/jpeg iconSmučišče Kobla, do katerega se iz apartmajev prismučaš
image/jpeg iconIMG_2553.jpg
image/jpeg icončlovek bi samo fotografiral in fotografiral...
image/jpeg iconNova bohinjska kolesarska steza (ponekod se tudi malce vzpenja)
image/jpeg iconIMG_2639.jpg
image/jpeg iconZanimivosti ob stezi ne manjka (tule si lahko ogledaš gorske vrhove in jih poimensko spoznaš)
image/jpeg iconpa še en zamimiv postanek
image/jpeg iconče ti zmanjka vode, ni problem - tudi za to so poskrbeli projektanti ali kdorkoli že
image/jpeg iconIMG_2576.jpg
image/jpeg iconslikovita pokrajina - res lepo
image/jpeg iconIMG_2594.jpg
image/jpeg iconMalce spodbude v hrib....
image/jpeg iconPostanek na kosilu (Gostilna "Rupa", Srednja vas v Bohinju)
image/jpeg iconPostanek na kosilu (Gostilna "Rupa", Srednja vas v Bohinju)
image/jpeg iconPostanek na kosilu (Gostilna "Rupa", Srednja vas v Bohinju)
image/jpeg iconPostanek na kosilu (Gostilna "Rupa", Srednja vas v Bohinju)
image/jpeg iconKošarica "putka", ki jo bomo morda poskusile punce narediti doma
image/jpeg iconIMG_2625.jpg
image/jpeg iconIMG_2608.jpg
image/jpeg icondomača elektrarna na sončno energijo (kapo dol !!)
image/jpeg iconIMG_2658.jpg
image/jpeg iconIMG_2659.jpg
image/jpeg iconKurjenje ognja....
image/jpeg icon...ki pa ga je žal pogasil prihajajoči dež
image/jpeg iconTemni oblaki in prihajajoči dež

Družinska kolesariada in Kajinih prvih 30 km, Mojstrana-Kranjska gora/D-2 (29.5.2011)

 

Sončna nedelja 29.5. je bila po "kisli" soboti brez večjega razmišljanja splanirana in določena za družinski skok na kolo. Za Kajo (7) torej prvi izziv daljšega kolesarjenja, za Nastjo (10) priložnost, da "uteče" svoje novo kolo.

  • Start: malo pred Mojstrano
  • Pot: kolesarska pot D-2 (nekdanja trasa železnice)
  • Dolžina: 30km (15km v eno smer)
  • Cilj: Kranjska gora (Marko naprej do Vršiča)

Pot smo že preiskusili pred leti, ravno zato smo jo ponovno izbrali, saj je povsem varna za otroke. Asfaltirana, ustrezno označena, stran od prometa in tudi z urejenimi počivališči ter lovsko opazovalnico na poti. Kaji je šlo odlično, popestritev pa je bila seveda tudi čudovita narava, svež zrak, živali, ki so se leno pasle na bližnjih travnikih in dobra volja.  Po 15 km pa v Kranjski gori ob pripekajočem se soncu še skakanje po trampolinu. Tu smo punce pojedle, Marko pa je prišel še na svoj račun (vzpon na Vršič). Nazaj grede je bilo še bolj veselo za Kajo in Nastjo, saj so zaradi rahlega spusta (cca 150m višinske razlike) kilometri bistveno hitreje ostajali za nami.

Priporočamo vsem družinam z majhnimi otroci.

 

img: 
image/jpeg iconIMGP1173.jpg
image/jpeg iconIMGP1181.jpg
image/jpeg iconIMGP1182.jpg
image/jpeg iconIMGP1185.jpg
image/jpeg iconIMGP1216.jpg
image/jpeg iconIMGP1220.jpg
image/jpeg iconIMGP1229.jpg
image/jpeg iconIMGP1231.jpg
image/jpeg iconIMGP1251.jpg
image/jpeg iconIMGP1253.jpg
image/jpeg iconIMGP1254.jpg
image/jpeg iconIMGP1257.jpg
image/jpeg iconIMGP1258.jpg
image/jpeg iconIMGP1259.jpg
image/jpeg iconIMGP1262.jpg
image/jpeg iconIMGP1271.jpg
image/jpeg iconIMGP1272.jpg
image/jpeg iconIMGP1274.jpg
image/jpeg iconIMGP1277.jpg
image/jpeg iconIMGP1282.jpg
image/jpeg iconIMGP1285.jpg
image/jpeg iconIMGP1290.jpg
image/jpeg iconIMGP1295.jpg
image/jpeg iconIMGP1297.jpg

Kranjska gora (jan 2010) in Kaja v prvi šoli smučanja

Kaja je uspešno prebila "led" in se naučila prvih osnovnih smučarskih zavojev. Seveda, je potrebnih še nemalo spustov, da bodo njene besede "Mamica, sedaj pa znam smučati" postale upravičene. V Kranjski gori smo jo predkratkim prvič dali za 2 uri v šolo smučanja (Smučarska šola Intersport Bernik), potem ko se je v prvih minutah na vse pretege upirala in jokala, da ne more vstati in se spustiti po hribu navzdol. Učitelj je sicer rekel, da bosta sprva poskusila le 1 uro, ko je ta minila, pa nam je rekel: "Bomo še 1 uro skupaj. Dobro ji gre". Ko sem videla, da jo je dal v tretje že samostojno na vlečnico (krogce), sem bila ugodno presenečena in vesela, ko sem ugotovila, da je prebila led. In res je šla dol kot skirca (brez padcev), morda malce prepogumno. Njene besede: "Moram met' zalet, mami" sem vzela kar resno, saj se je šla bolj smuk kot zavijanje, vendar je nekako spretno vijugala med ljudmi in srečno prišla na cilj. Sledi še 1-tedenski tečaj (2h/dan) na smuki med zimskimi počitnicami, ki jih že težko čakamo.

Na slikah spodaj: Kaja in prijateljica Tara

img: 
image/jpeg iconIMGP6254.jpg
image/jpeg iconIMGP6259.jpg
image/jpeg iconIMGP6263.jpg
image/jpeg iconIMGP6273.jpg
image/jpeg iconIMGP6275.jpg
image/jpeg iconIMGP6267.jpg
image/jpeg iconIMGP6268.jpg

Krvavec - marčevska smuka 2010

Kljub kar močnemu soncu v teh dneh (marec 2010) z občasnimi padavinami, priložnosti za smuko še zdaleč ni konec. Sončno sobotno dopoldne sva se s Kajo odzvali povabilu prijateljice Tare in njene mamice, da izkoristimo dan za smučanje. Ko smo prispele do pizzerije Pod Jenkovo Lipo, smo že morale parkirati, saj je bilo vse polno avtobusov.Z rahlim pomislekom, da bo na ta dan gneča na smučišču, smo se skobacale v ski-bus, ki nas je pripeljal do kabinske žičnice, ta pa na sam vrh, kjer smo presenečeno ugotovile, da sploh ni gneče.

Smuka: pretežno na smučišču Tiha dolina (4-sed.), Njivice (2-sed.) in otroška vlečnica Luža, kar je bilo pač še najbolj primerno za obe dekleti (6-7 let).

Očka je Kajo opremil z GPS napravico in tule imamo eno slikco, ki kaže na pot, ki jo je Kaja spretno naredila z vijuganjem po smučišču Njivice (Krvavec) :-))

Več: 

img: 
image/jpeg iconIMGP6627.jpg
image/jpeg iconIMGP6629.jpg
image/jpeg iconIMGP6653.jpg
image/jpeg iconIMGP6654.jpg
image/jpeg iconIMGP6655.jpg
image/jpeg iconIMGP6657.jpg
image/jpeg iconIMGP6663.jpg
image/jpeg iconIMGP6664.jpg

Panoramski polet za 4 osebe na relaciji Brnik - Bled - Bohinj, 29.09.2011

Tole je bilo darilo našemu dediju za 80. rojstni dan (julij 2011). Takrat polno presenečen, vesel in vzhičen, tokrat pa z občutki vznemirjanja, treme in tudi malce strahu. Kar je razumljivo po eni strani, saj verjetno taka odločitev ni lahka za nekoga, ki še nikoli v svojem življenju ni letel, na svojih plečih pa nosi že polnih 8 desetletij. Vsekakor so bili za našega dedija na današnji dan občutki prav edinstveni. In tudi dan je bil čudovit - sončno in toplo za skoraj zadnji del septembra. Po pristanku ni takoj prišel k sebi. Bil je presenečen nad lepotami Slovenije in hribi, ki jih je do sedaj občudoval le na slikah, a hkrati je priznal da ga je na trenutke tudi stisnilo in si je rekel: "Zdej je pa zares po meni!" No, kmalu je bil spet z nami. Gor ga pa verjetno ne spravimo več, kot pravi sam :-

Na sliki zgoraj manjše letalo, s katerim so poleteli: babi, dedi in N., v nadaljevanju pa video:

 

 

 

Pohod na sv. Jakoba (Preddvor); 12. julij 2011

Bolj kot resni pohod, je bil tole poskusni sprehod sredi tedna. Zgolj, da Kaja "uhodi" nove planinske čevlje, preden se z Nastjo odpravita v Logarsko dolino na poletni tabor PD Onger. 

Čudovita narava, lahka turca... Kaja je v svojo planinsko knjižico narisala tisto, kar ji je najbolj ostalo v spominu: hrib, cerkvica in en velik križ :-)

img: 
image/jpeg iconIMG_1054.jpg
image/jpeg iconIMG_1056.jpg
image/jpeg iconIMG_1058.jpg
image/jpeg iconIMG_1059.jpg
image/jpeg iconIMG_1061.jpg
image/jpeg iconIMG_1062.jpg
image/jpeg iconIMG_1066.jpg
image/jpeg iconIMG_1071.jpg
image/jpeg iconIMG_1072.jpg
image/jpeg iconIMG_1081.jpg
image/jpeg iconIMG_1082.jpg
image/jpeg iconIMG_1083.jpg
image/jpeg iconIMG_1084.jpg
image/jpeg iconIMG_1089.jpg
image/jpeg iconIMG_1092.jpg
image/jpeg iconIMG_1099.jpg
image/jpeg iconIMG_1119.jpg
image/jpeg iconIMG_1122.jpg
image/jpeg iconIMG_1129.jpg
image/jpeg iconIMG_1137.jpg
image/jpeg iconIMG_1154.jpg
image/jpeg iconIMG_1158.jpg
image/jpeg iconIMG_1162.jpg
image/jpeg iconIMG_1170.jpg

Predstavitev Severne Primorske na Plaži v Tihi dolini - avgust 2008

Nekaj slik in krajši video je na ogled še na stari spletni strani: http://www.nastja.com/old/travel/krvavec.htm

Sankanje s starega Ljubelja (feb 2010, organizator DPM Trzin in PD Onger)


Zbrani vsi skupaj pred spustom  navzdol....(slika: Lado K.)

 

Na lepo sončno soboto (27.2.2010) se nas je zbralo skoraj 30 ljubiteljev sankanja, ki ga je organiziralo Društvo prijateljev mladine Trzin in planinsko društvo Onger. Ob 8:30 smo se z avtobusom odpeljali iz Trzina proti staremu mejnemu prehodu Ljubelj, kjer smo si izposodili sanke, poskrbeli za primerno obutev, obleko in varnost (čelade) ter odvlekli sanke po nezahtevni poti do Koče na Ljubelju, ki stoji 1370 m visoko. Preden so l. 1945 odprli predor je ta cestni prelaz z 28% vzpona veljal za najbolj strm cestni prelaz v Alpah. Priznam, da me je po prvih korakih po rahlo drsečih tleh malce stisnilo pri srcu ob misli, kako bo to šele letelo s sankami navzdol. Sankanje po zmrznjeni progi bi znala biti dokaj nevarna. Pa nas je vodnik - "naš trzinčev Miha" nekako potolažil, da bo sonce poskrbelo za vse, češ preden pridemo do vrha in se spustimo, se bo sneg že zmehčal in se bomo sankali po ravno pravšnji progi. Njegova trditev se je izkazala za pravilno že v prvi tretjini prehojene poti in skrbi so se razpuhtele. Dobra volja in občasno potrebna motivacija mlajšim otrokom, ki so na trenutke nestrpno spraševali "koliko še do vrha" sta bili potrebni, da smo brez kakršnihkoli problemov prišli do koče.

Že pred odhodom smo bili opozorjeni na taljenje snega in nevarnost plazu. In res se je sneg, ki je na veliko obtežil smreke, na nekaterih točkah kar lepo usipal na cesto, kar smo med vlečenjem sanmi navzgor tudi dobro občutili. Na poti pa smo naleteli tudi na posledice že sproženega plazu, ki se je dobesedno utrgal od tal in zdrsnil na cesto. Zanimiv prizor in lahko rečem da tudi nazorno opozorilo in poduk za vse nas, kaj se lahko dogodi v gorah.

Ko smo zagledali kočo, so otroci kar pospešili korake in v trenutku niso bili več utrujeni. Vzeli smo si več kot 1/2 urni oddih za počitek in malico, otroci pa so se naskakali v sveže zapadel sneg, pri čemer je bilo za nas mame najbolje, da kar prekinemo z opozarjanjem, da ne bodo preveč mokri. Veselje in razposajenost sta pretehtala in tudi kakšen očka je popustil zavore in prebudil otroka v sebi :-)

Vodnik Miha, ki nam je že med vožnjo v avtobusu ponudil odlično predavanje o naših čudovitih gorah, proti katerim smo bili namenjeni ter podal nekaj zanimivih zgodovinskih in drugih podatkov, je na vrhu (pred spustom s sanmi) poskrbel še za nekaj dodatnih poučnih minutk.  Na manjši površini vzpetine nam je prikazal simulacijo snežnega plazu.  Demonstriral nam je izdelavo prereza in testiranje snežne odeje glede nevarnosti oz. možnosti za proženje plazov. Najprej je izmeril količino vsega zapadlega snega, potem pa s posebno lopato oz. t.i. LAVINSKO LOPATO izkopal v sneg luknjo, pravokotno s tlemi. Pokazal nam je kako s pestjo in prsti preverimo trdnost plasti snega (kar kaže na to, koliko mehkega snega je zapadlo na bolj trdne plasti snega), potem pa s pomočjo lavinske lopate izvedel ukrep, ki je povročil zdrs zgornje plasti snega - podobno torej kot sprožitev naravnih snežnih plazov, ki so tudi to zimo terjali že preveliko število smrtnih primerov. Del njegove "snežne demonstracije" je na ogled - TUKAJ.

Sledil je še najslastnejši del, za katerega smo se "trudili" s hojo navzgor - SPUST S SANMI. Ker nam je vreme bilo zelo naklonjeno, vse skupaj niti ni bilo preveč adrenalinsko. Hitrost in zaviranje na serpentinasti progi je vsak zase enostavno lahko kontroliral, le na kakšnem ovinku nas je nekatere malo vrglo iz sani ali smeri, vendar brez večjih posledic. Po spustu smo se starši z otroci  še nekajkrat sprehodili nazaj po poti navkreber in otrokom "podarili" še zadnje snežne radosti tega dne. Video posnetek prvih, ki so prisankali na cilj, klikni TUKAJ.

Pika na i, pa je bil na poti nazaj še postanek v Tržiču v gostilni "The Old English House", kjer smo si privoščili kavo, vročo čokolado, nekateri tudi kakšen pirček.  

img: 
image/jpeg iconIMG_5190.jpg
image/jpeg iconIMG_5200.jpg
image/jpeg iconIMG_5201.jpg
image/jpeg iconIMG_5206.jpg
image/jpeg iconIMG_5212.jpg
image/jpeg iconIMG_5216.jpg
image/jpeg iconIMG_5222.jpg
image/jpeg iconIMG_5252.jpg
image/jpeg iconIMG_5238.jpg
image/jpeg iconIMG_5248.jpg
image/jpeg iconIMG_5254.jpg
image/jpeg iconIMG_5265.jpg
image/jpeg iconIMG_5267.jpg
image/jpeg iconIMG_5276.jpg
image/jpeg iconIMG_5277.jpg
image/jpeg iconIMG_5291.jpg
image/jpeg iconIMG_5317.jpg
image/jpeg iconIMG_5396.jpg
image/jpeg iconIMG_5400.jpg
image/jpeg iconIMG_5403.jpg
image/jpeg iconIMG_5408.jpg
image/jpeg iconIMG_5416.jpg
image/jpeg iconIMG_5420.jpg
image/jpeg iconIMG_5425.jpg
image/jpeg iconIMG_5427.jpg
image/jpeg iconIMG_5431.jpg
image/jpeg iconIMG_5433.jpg
image/jpeg iconIMG_5435.jpg

GORIŠKA regija

Podalpski svet Nadiže - avgust 2009

Podalpski svet Nadiže (vikend kampiranje v Podbeli, 9.-10. avgust 2009)
 
Drugi vikend v avgustu 2009 smo se odločili, da okusimo skrajno zahodni podalpski biser pokrajin - zahodno od Kobarida ob reki Nadiži, ki izvira v Breginjskem kotu in nadaljuje svojo pot na italijansko stran. Ta predel Beneške Slovenije je leta 1976 močno uničil potres.
 
Kampirali smo v kraju Podbela, kjer je v tem času mrgolelo turistov, domačih in tujih. Dokaz, da se ljudje tudi poleti radi odpravijo proti goram in namočijo svoja telesa v slovenskih rekah, čeprav malce hladnejših od morja. Zaradi polnega kampa, so nas usmerili 700m naprej, kjer se nahaja drugi del kampa - novejši, malce manjši, vendar v času našega obiska manj zaseden, kar je še dodaten plus. Vidi se, da so ga postavili preudarno in načrtno. Skrb za sanitarije in čisto okolje je poudarjeno na vsakem koraku. Trenutno edina slabost, ki sem jo opazila je, da je področje kampa povsem na prostem. Vendar bo verjetno kamp doživel preobrazbo tudi v tej smeri (drevesa so sicer že posejana, vendar gre za mladike, ki seveda še ne morejo nuditi sence).
 
Reka Nadiža s svojim izvirom v Breginjskem kotu pa nas je povsem očarala. Raziskali smo jo kar s kolesom, ki so za tovrstni oddih na tem podalpskem področju, izvrstna odločitev. Z Nastjo (9 let) smo prekolesarili od Podbele preko Robiča in Starega sela do Kobarida, cca 13 km bi rekla. Pot je od Podbele do Robiča gozdna (ob sami reki) in ponekod tudi malce "groba", saj se je treba previdno izogibati kamenjem, proti koncu pa je tudi 150 m strmega spusta preko drevesnih korenin, tako da je najbolje da tam kar sestopiš s kolesa.
Reka se mi je zdela najlepša na lokaciji cca 1 km naprej od kampa v Podbeli, kjer je na ogled Napoleonov most (takih in podobnih je menda še nekaj), pa predel ob kolesarski poti v smeri Podbela-Robič. Na tej poti kar avtomatsko stisneš na kolesu bremzo, saj se ti ponujajo čudovite priložnosti za postanek na kolesarski gozdni potki: sprehod čez mostiček, ki vodi čez reko, pa kopanje v skritem tolmunu, kjer je narava 100% neokrnjena, voda pa čista kot biser. Čudovito, res !! 
Marko se je 2. dan celo podal s kolesom na višino cca 1200m oz. na Kobariški ali Breginjski Stol (1673 m), ki se nahaja med rekami Učja, Soča in Nadiža. Z vrha je lep pogled na Kanin, del osrednjih Julijcev in Krnsko skupino Julijskih Alp, pod njim pa na Breginjski kot, kjer smo se v tistem času punce namakale v Nadiži (Podbela).
 
Naredili smo tudi krožno avto-furo: Kobarid-Staro Selo-Borjana-Breginj-Logje-Robidišče (najzahodnejša slovenska vas) ter na italijansko stran in nazaj v Slovenijo s prihodom v kraj Podbela.

Na tej poti smo se ustavili v Breginju, kjer smo si na zunaj ogledali Breginjski muzej, kompleks dvonadstropnega starega kmečkega poslopja, ki je hkrati arhitekturni in etnološki spomenik. Po svoji zunanjosti hiša kaže na izgled nekdanje vasi, porušene v potresu leta 1976.

 

 

 

 

img: 
image/jpeg iconIMG_3657.jpg
image/jpeg iconIMG_3662.jpg
image/jpeg iconIMG_3667.jpg
image/jpeg iconIMG_3679.jpg
image/jpeg iconIMG_3682.jpg
image/jpeg iconIMG_3689.jpg
image/jpeg iconIMG_3719.jpg
image/jpeg iconNastja: zakaj bi rinila po mokrem čez reko, če lahko preplezam...
image/jpeg iconIMG_3727.jpg
image/jpeg iconIMG_3754.jpg
image/jpeg iconBreginjski muzej - domačija
image/jpeg iconIMG_3763.jpg
image/jpeg iconIMG_3767.jpg
image/jpeg iconIMG_3768.jpg
image/jpeg iconIMG_3769.jpg
image/jpeg iconIMGP5423.jpg
image/jpeg iconIMGP5424.jpg
image/jpeg iconIMGP5425.jpg
image/jpeg iconIMGP5428.jpg
image/jpeg iconIMGP5435.jpg
image/jpeg iconIMGP5438.jpg
image/jpeg iconIMGP5448.jpg
image/jpeg iconIMGP5449.jpg
image/jpeg iconIMGP5451.jpg
image/jpeg iconIMGP5454.jpg
image/jpeg iconIMG_3770.jpg
image/jpeg iconIMG_3771.jpg
image/jpeg iconIMG_3772.jpg
image/jpeg iconIMG_3774.jpg
image/jpeg iconNa poti domov - čez Vršič
image/jpeg iconIMG_3788.jpg
image/jpeg iconIMGP5457.jpg
image/jpeg iconMarkotova kolesarska pot na Kobariški stol
image/jpeg iconIMGP5505.jpg
image/jpeg iconIMGP5546.jpg
image/jpeg iconNa vrhu - Bravo Marko !

JUGOVZHODNA Slovenija

Dolenjske toplice

Stran s slikami z Dolenjskih toplic je na ogled še na stari spletni strani: http://www.nastja.com/old/travel/dolenjske_toplice.htm

S kanuji po Kolpi - 21. avgust 2010

Pred-zadnjo avgustovsko soboto smo se odzvali vabilu prijateljev na izlet s kanuji po mejni reki Kolpi.  5 družin (9 odraslih + 8 otrok v starosti od 4 do 10 let) smo se sestali na izhodiščni lokaciji - v kraju Dol pri Starem trgu ob Kolpi, kjer zakonca Majerle nudita turistom izposojo športne opreme, prenočitev in še mnogo več.

Prijazna gospa je otrokom priskrbela rešilne jopiče in čelade (za odrasle niso potrebni), gospod pa nas je naložil v svoj kombi skupaj s 5-imi kanuji do startne pozicij (cca 8 km od Dola). Tam smo se preoblekli (kopalke in mikica je ravno prav) in obuli. Zelo dobrodošli so vodni copati zaradi drsečih kamnov, na katere si primoran stopiti, če je treba kje kanu poriniti čez jez. In potem štart.....

Veslanje po mirni vodi je povsem enostavno in nenevarno. Malo spretnosti, predvidevanja in moči v rokah potrebuješ le takrat, ko moraš "premagati" brzico oz. ko veslaš s tokom, da te ne odnese drugam. Na naši poti smo morali kanuje 2x spraviti peš čez kamenje oz. jez, cca 3x pa smo imeli brzico, kjer moraš kanu najprej pravilno usmeriti in potem močno veslati v smeri deroče vode, sicer "podrajsaš" po tleh ali te zanese kam drugam.

Za otroke je bilo pravo veselje, sploh ko smo se med potjo 3x ustavili za kopanje in malico. Med potjo smo se naužili lepot Kolpe in se pozdravili z drugimi veslači, ki jih ni bilo malo na ta dan. Najbolje pa si bomo verjetno zapomnili skupino dobro razpoloženih fantov, ki so bili verjetno kar dobro nadelani. Se ne bi čudila, če so bili oni tisti, ki so izgubili polno pločevinko piva.

Pa še en krajši video:

Izlet smo zaključili s pečenimi postrvi na turistični kmetiji Madronič. Nedaleč je na voljo tudi avtokamp Konda.

Prihod domov ob 21:30, zadovoljni in kar dobro utrujeni. Poskusite veslati 8,5 kilometrov tudi vi :-)

 

img: 
image/jpeg iconIMG_7154.jpg
image/jpeg iconIMG_7158.jpg
image/jpeg iconIMG_7161.jpg
image/jpeg iconIMG_7162.jpg
image/jpeg iconIMG_7163.jpg
image/jpeg iconIMG_7164.jpg
image/jpeg iconIMG_7169.jpg
image/jpeg iconIMGP8951.jpg
image/jpeg iconIMG_7170.jpg
image/jpeg iconIMG_7171.jpg
image/jpeg iconIMG_7174.jpg
image/jpeg iconIMG_7177.jpg
image/jpeg iconIMG_7179.jpg
image/jpeg iconIMG_7180.jpg
image/jpeg iconIMG_7184.jpg
image/jpeg iconIMG_7185.jpg
image/jpeg iconIMG_7186.jpg
image/jpeg iconIMG_7192.jpg
image/jpeg iconIMGP8844.jpg
image/jpeg iconIMGP8855.jpg
image/jpeg iconIMGP8860.jpg
image/jpeg iconIMGP8862.jpg
image/jpeg iconIMGP8865.jpg
image/jpeg iconIMGP8886.jpg
image/jpeg iconIMGP8922.jpg
image/jpeg iconTole veslanje (Nastja in Kaja) je bilo le zadnji KM, ko je očka pogumno plaval zraven njiju v mrzli vod
image/jpeg iconIMGP8949.jpg
image/jpeg iconIMGP8956.jpg

S kanuji po Kolpi II (10. julij 2011)

Ista tura kot avgusta lani, le da smo tokrat kanuje spustili v vodo višje in s tem naredili malce daljšo turo. Osebno sem to razliko dobro občutila, kot tudi posledice sonca, ki nas je nekatere dobro opeklo, kljub mazanju s sončno kremo. Zaključek seveda ponovno s pečenimi postrvi. Smo pa tokrat naredili tudi nekaj podvodnih posnetkov.

 

img: 
image/jpeg iconIMG_1006.jpg
image/jpeg iconIMG_0862.jpg
image/jpeg iconIMG_0872.jpg
image/jpeg iconIMG_0882.jpg
image/jpeg iconIMG_0918.jpg
image/jpeg iconIMGP1906.jpg
image/jpeg iconIMGP1935.jpg
image/jpeg iconIMGP1937.jpg
image/jpeg iconIMGP1942.jpg
image/jpeg iconIMGP1962.jpg
image/jpeg iconIMGP1970.jpg
image/jpeg iconIMGP1980.jpg
image/jpeg iconIMGP1982.jpg
image/jpeg iconIMGP1990.jpg
image/jpeg iconIMGP1991.jpg
image/jpeg iconIMG_0927.jpg
image/jpeg iconIMG_0936.jpg
image/jpeg iconIMG_0986.jpg
image/jpeg iconIMG_0988.jpg
image/jpeg iconIMG_1009.jpg
image/jpeg iconIMG_1025.jpg
image/jpeg iconIMG_1017.jpg
image/jpeg iconIMG_1016.jpg
image/jpeg iconIMG_1028.jpg

Šmarješke toplice

Stran z nekaj slikami je na ogled še na stari spletni strani:
http://www.nastja.com/old/travel/smarjesket.htm

KOROŠKA regija

Pod oblake nad Slovenj Gradcem z jadralnim letalom (Justina, Jože, 28.09.2011)

To je bilo darilo, na katerega sta J. in J. čakala 2 leti, vendar "kdor čaka, dočaka" - dodali pa bi lahko, "pa še malo (po)čaka", saj tovrstno letalstvo še zdaleč ni po principu "prideš-se vkrcaš-odletiš". Gre za dejavnost, kjer si je očitno treba vzeti čas. 

Priprava jadralnega letala za polet 2 oseb je terjala najprej menjavo zaključkov kril. Potem je sledilo tankanje vode v rep letala, s čimer menda dosežejo pravo ravnotežje med (večjo) težo letala na sprednjem delu z lažjim zadnjim delom letala. Zatem so morali letalo ustrezno premakniti na pisto. Pri tem manevru je motorno letalo nuja.

Pred tem smo imeli dovolj časa si ogledati notranjost letala - sedala in armaturo z instrumenti, ki so pri jadralnem letenju na voljo "kopilotu": višinometer, merilnik hitrosti,variometer, kompas (verjetno sem na kaj še pozabila). Kakšni so občutki v zraku potem, ko se jadralno letalo odklopi od motornega, pa ne morem pisati, saj nisem še doživela tega. Bi pa rekla, da je to posebna "zračna romantika"...da dobiš posebne mehurčke v želodcu, ko začutiš da letiš svobodno kot ptica.

No tudi na tleh je bilo po svoje zanimivo. Aerodrom Slovenj Gradec leži na lepi lokaciji, v Mislinjski dolini (20 km iz Velenja). Pred hotelom imajo postavljen zemljevid Slovenj Gradca s predlaganimi turističnimi tematskimi potmi (zelo pohvalno):

  • Meškova pot (14 km)
  • Po poti domačih obrti (7 km)
  • Bernekerjeva pot (7,5 km - tudi za kolesarje)
  • Pot na Rahtelov vrh (4 km)
  • Pohodniška pot na Plešivec (10 km)
  • Pot Rimljanov (11 km)
  • Pot v deželo škratov (6 km)
  • Puščavnikova pot (7 km)

Meškova pot Po poti domačih obrti Bernekerjeva pot

Pot na Rahtelov vrh Pohodniška pot Plešivec Pot Rimljanov

Pot v deželo škratov Puščavnikova pot

IDEJE ZA DRUŽINSKE IZLETE, torej !!!

Tu so lepi gozdovi in travniki, letališke steze pa se nahajajo neposredno ob hotelu Aerodrom Hotel 4*, v katerem so nam podarili tudi 2 kosila gratis. Hrana je bila izvrstna, še lepše pa je vse skupaj, ker iz restavracije lahko opazuješ vzlete in pristanke avionov.

V času našega obiska so vse "gledalce" nekako kratkočasili tudi skupine padalcev, ki so se zvrsti v 4 "loade" (polete) po cca 10 padalcev. 

Ogled videa - klikni spodaj.

Video je dolg 10 min. Zanimivo: 

  • 01:40  - 02:30 / vzlet
  • 04:15  - 05:00 / ovinek, pilotira J.
  • 09:30  - 09:00 / pristanek

 

img: 
image/jpeg iconTakole shranjujejo tele "leteče ptice"
image/jpeg iconNa letališču
image/jpeg iconIMGP2603.jpg
image/jpeg iconJusti, med čakanjem na vzlet (ne. ne.....ne s tem)
image/jpeg iconIMGP2627.jpg
image/jpeg iconJustina in Jože
image/jpeg iconJadralno letalo za J&J
image/jpeg iconOborožitev "pilotke" z GPS uro in naglavno kamero :-)
image/jpeg iconNotranjost jadralnega letala
image/jpeg iconJustina se vkrca.
image/jpeg iconSkoraj pripravljeni....
image/jpeg iconPred vzletom
image/jpeg iconIMGP2614.jpg
image/jpeg iconPriprava na vzlet
image/jpeg iconVzlet....
image/jpeg icon....Justina leti :-)
image/jpeg iconPristanek - Justi
image/jpeg iconIMG_2987.jpg
image/jpeg iconIMGP2621.jpg
image/jpeg iconPopestritev našega obiska - padalci
image/jpeg iconPopestritev našega obiska - padalci
image/jpeg iconPopestritev našega obiska - padalci
image/jpeg iconPopestritev našega obiska - padalci
image/jpeg iconPopestritev našega obiska - padalci
image/jpeg iconSlastno kosilo v hotelski restavraciji
image/jpeg iconSlastno kosilo v hotelski restavraciji
image/jpeg iconSlastno kosilo v hotelski restavraciji
image/jpeg iconSlastno kosilo v hotelski restavraciji

NOTRANJSKO-KRAŠKA regija

Postojnska jama in Predjamski grad (Erazmov viteški turnir - avgust 2003)

Za nedeljski enodnevni izlet smo si dne 24.08.2003 izbrali ogled Postojnske jame in obisk Erazmovega viteškega turnirja v Predjami, ki se na tem mestu odvija že devetič (9.) zapored. Dogodek privabi v Predjamo obiskovalce iz večih dežel, ki se ob tej priložnosti ob pomoči organizatorjev prireditve spoznajo s tradicijo, običaji in načinom življenja ljudi iz 16.stoletja. Le-tega danes predstavljajo na osnovi znanja, zapiskov in ilustracij iz 16.stol. ali tistih, ki o tem stoletju pričajo.

Ker smo dopoldan namenili za ogled Postojnske jame (v kateri smo se ob 10,56 stopinj celzija tudi ohladili v pravem pomenu besede), smo v Predjamo prišli ob 13:30 popoldan, ko so se začele odvijati glavne točke programa - ogled slik v nadaljevanju.

Prvo zanimivo presenečenje je bilo srečanje s pravim pitonom, ogromno kačo, ki jo je okoli ramen imel ovito gospodič, oblečen v garderobo takratnega časa. Vsi smo jo lepo pobožali in moram reči, da nismo občutili prav nobenega strahu, dotik sam pa je bil prav prijeten.

Po prigrizku hrane smo si ogledali Predjamski grad s sobanami in drugimi prostori (mučilnice, takratne toalete, kleti,...). Ob nastopu glumačev (mislim da so bili to Teater Cizamo) na enem od prostorov je bilo še posebej zabavno (žongliranje z meči, baklami, bruhanje ognja in pokanje šal).

Turnirski prostor in finalni boji Erazmovega viteškega turnirja je bil špica dogajanja. Fanfare, bobni in metalci zastav so naznanili prihod grajske gospode - z Erazmom na čelu. Po prihodu tekmovalcev in izpeljani viteški prisegi se je začelo finalno tekmovanje lokostrelcev, v katerem se je pomeril tudi "črni vitez" in zmagal. Sledil je finalni boj mečevalcev ter skupinski spopad vseh mečevalcev. Kri pa nam je pognalo po telesu spretnostno tekmovanje vitezov na konjih. Le-ti so bili malce nemirni, tako da je eden konj kar pobegnil svojemu lastniku.

Ker se je program nagibal h koncu in ker smo se hoteli izogniti hkratnemu odhodu zares ogromne množice ljudi, smo se počasi odpravili domov.

Slike iz Postojnske jame, obiska Predjamskega gradu in viteškega turnirja so na ogled še na stari spletni strani: http://www.nastja.com/old/travel/postojnska-predjama.htm

 

 

OBALNO-KRAŠKA regija

Družinska kolesariada po Poti zdravja prijateljstva (Porečanka1) in obisk Čarobnega dne v Kopru - 12.junij 2011

Nedelja 12.junija je bila rezervirana za "čarobne otroške trenutke" v Kopru (prireditev Čarobni dan pod organizacijo NETVIZIJE). Vendar smo ga izkoristili tudi in predvsem za družinsko kolesarjenje ob slovenski obali.

Izbrali smo si urejeno in označeno kolesarsko pot po nekdanji ozkotirni železniški progi med Trstom in Porečem. Le-ta je menda obratovala med letoma 1902 in 1935. Pot je lahka, večinoma asfaltirana, makadam pa lepo urejen in bistveno manj "odbijajoč" kot tista pot, ki sem jo prevozila po Krajinskem parku doline Glinščice. Idealno torej za otroke. Vsega skupaj smo naredili cca 23km. To je nekaj km manj kot npr. Mojstrana-Kranjska gora in nazaj, zato pa z dvema manjšima vzponoma, ki za 7 letnega otroka lahko pomeni seveda svojstven napor (bravo Kaja!!).

  • Start: ob 12:10/parkirišče  pri mejne prehodu Sečovlje
  • Pot: kolesarska trasa D-8,
  • Razdalja: 23 km
  • Cilj: 14:30,Koper

Kako smo torej kolesarili ? Najprej smo se vozili mimo Sečoveljskih solin in nato ob obali mimo kampa Lucije pri Portorožu, kjer smo zavili desno v smeri proti Strunjanu. Tu sta se morali Nastja in Kaja soočiti s prvim vzponom. Ob vseh "AH-ih" in "JOJ-ih", Kaja vendarle ni hotela sestopiti s kolesa in je trmasto brcala v hrib. Pred tunelom Valeta (550m) smo se okrepčali z jabolkom in bili seveda največji heroji po Kajinih besedah. Vožna skozi prijetno hladen tunel Valeta nas je "osvežil" za nadaljno kolesarjenje. Ko smo se že ravno dodobra segreli na soncu, nam je prav prišel še en tunelček, preden smo prispeli do Izolske obale. Nekako smo se znašli na križišču, kjer vodijo glavne ceste proti Kopru, zato smo bili primorani se odločite za krajši nevarnejši odsek po glavni cesti (cca 100m), kjer smo s prečkanjem  ceste vendarle prišli na kolesarsko pot, ki ob obali vodi v smeri proti Kopru. Zanimiva preiskušnja discipline in upoštevanja pravil kolesarske vožnje za Nastjo, ki čez nekaj dni v šoli opravlja kolesarski izpit :-)

V Kopru smo se najprej dobro najedli, potem pa se poveselili v Deželi Pika Nogavičke, Deželi Čebelice Maje, Deželi Janka in Metke, Deželi Petra Pana. 

Seveda ni bilo mogoče prezreti Jumping-trampolina in slastnega sladoleda. Najbolj zabavna pa se nam je zdela otroška ustvarjalnica, kjer smo punce izdelale otroške torbice. Časa je bilo še tudi dovolj za skok v vodo (samo Marko in Kaja). Pri tem ju ni oviralo dejstvo, da smo doma pozabili kopalke in brisače. Kopalke so nadomestile spodnje hlače, brisače pa jopica z dolgimi rokavi in toplo sonce :-).

Lep dan za nami....pred nami pa nova misel "kam naslednjič?"....

img: 
image/jpeg iconSečoveljske soline
image/jpeg iconIMGP1446.jpg
image/jpeg iconv smeri proti Luciji
image/jpeg iconkamp Valeta (550m)
image/jpeg iconPo vzponu se je treba okrepčati :-)
image/jpeg iconIMGP1455.jpg
image/jpeg iconOpuščena opazovalnica - na žalost precej dotrajana (na vrhu rumen trak "prepovedano stopiti naprej")
image/jpeg iconIMGP1463.jpg
image/jpeg iconLepo urejeno počivališče ob kolesarski poti
image/jpeg iconIMGP1469.jpg
image/jpeg icontemačno, vendar prijetno hladno v tunelu
image/jpeg iconIMGP1473.jpg
image/jpeg iconIMGP1475.jpg
image/jpeg iconIMGP1478.jpg
image/jpeg iconIMGP1484.jpg
image/jpeg iconNa poti proti Kopru
image/jpeg iconIMGP1490.jpg
image/jpeg iconIMGP1496.jpg
image/jpeg iconIMGP1500.jpg
image/jpeg iconPrva osvežitev v morju letos (2011) - samo Kaja in Marko
image/jpeg iconIMGP1546.jpg
image/jpeg iconIMGP1511.jpg
image/jpeg iconBungee trampolin...
image/jpeg icon...5 eur/osebo :-))
image/jpeg iconIMGP1518.jpg
image/jpeg iconIMGP1520.jpg
image/jpeg iconIMGP1527.jpg
image/jpeg iconPunci si izdelata svoji torbici
image/jpeg iconIMGP1533.jpg
image/jpeg iconKaja: ...za shranit mojo žepnino za sladoled...
image/jpeg iconIMGP1542.jpg
image/jpeg iconEna od stojnic z ročno poslikanimi stolčki
image/jpeg iconIMGP1539.jpg
image/jpeg iconplaža Koper

Kolesarjenje po Krajinskem parku doline Glinščice in vzpon na Slavnik (1028m), južno od Kozine - 1.maj 2011

Nedeljo 1.5. smo si s prijatelji izbrali za izlet proti Primorski. Sama sem se namesto pohoda odločila za kolesarjenje po trasi opuščene železnice v Krajinskem parku doline Glinščice, vsi ostali pa za vzpon na Slavnik (1108m), katerega izhodišče je v vasi Podgorje, nekaj kilometrov južno od Kozine.

Mojo kolesarsko turo sem začela na parkirišču v Podgorju, kjer pohodniki štartajo svoj vzpon na Slavnik, na pot Krajinskega parka pa sem vstopila na odcepu glavne ceste Kozina–Koper za Klanec.  Celotna pot krajinskega parka poteka na območju Občine Hrpelje - Kozina in sosednje občine Dolina v Italiji.  Sama sem prevozila le del poti, od občine Kozina - Hrpelje do Doline (San Dorligo della Valle), torej: začetek v vasi Podgorje - Prešnica - Klanec pri Kozini - nato smer za Ocizla in Beka - prečkanje meje v zaselku Botač (Botazzio) - Sant Antonio in Bosco - Bagnoli - San Dorligo della Valle (IT).

Kolesarsko-sprehajalna pot je makadam cesta, ki je na določenih predelih tudi precej kamnita, zato je gorsko kolo z debelejšimi gumami več kot potreben. Cesta je dovolj široka, tako da ni ovir niti za sprehajalce niti za kolesarje, ki se en drugemu umikajo. Še posebej se mi je zdel zanimiv tisti del poti (pred prečkanjem meje), ki sem ga prevozila skozi "tunelčke", vdelane v mogočno skalovje. Od tam se ponuja čudovit razgled na slovensko obalo z dobro vidnim morjem. Zares moj cilj ni bila Italija. Ker se je pot vila stran od glavne asfaltne ceste, niti nimaš občutka, kje se zares nahajaš. Le 2x je bila prekinitev kolesarsko-sprehajalne poti, ki seka lokalno cesto, tako da si lahko odčitaš ime kraja.  Da sem "prestopila" k sosedom, sem posumila, ko so me nekateri prijazni sprehajalci in kolesarji začeli pozdravljati z "Buon-giorno " :-)

Pot na slovenski strani (predvidevam, da bi z nadaljevanjem kolesarjenja prišla nazaj v Slovenijo) ponuja menda še veliko lepega za videti. Takole piše na spletni strani občine Hrpelje-Kozina:

" Lepo urejena sprehajalno-kolesarska pot in druge pešpoti, ki so speljane skozi pestro krajino z ilirskim, sredozemskim in alpskim rastlinstvom, vodijo do jam s starodavnimi napisi ter do izvirov in razglednih točk z edinstvenim pogledom na Tržaški zaliv. Izredno slikovit je tudi 36-metrski slap Supet, ki včasih pozimi poledeni. Ostanki rimskega vodovoda, razvaline gradu Lorencon in Muhovega gradu ter starih mlinov in cerkev svete Marije pričajo o bogati zgodovini teh krajev."

Vsekakor dobra ideja, da se vrnemo semkaj še 1x. Kolesarska pot je primerna tudi za otroke, dolžino poti pa si itak lahko vsak odmeri sam.

Več o vzponu na Slavnik na Markotovem blogu: http://imedi.si/blog/jeanmark/2011/05/01/slavnik-1028/.

 

 

 

img: 
image/jpeg iconštart iz kraja Podgorje (trasa železnice)
image/jpeg iconIMGP0989.jpg
image/jpeg iconVstop v krajinski park Glinščice ( na odcepu glavne ceste Kozina–Koper za Klanec)
image/jpeg iconIMGP0993.jpg
image/jpeg iconIMGP0995.jpg
image/jpeg iconIMGP0996.jpg
image/jpeg iconIMGP0998.jpg
image/jpeg iconOb državni meji z Italijo
image/jpeg iconIMGP1000.jpg
image/jpeg iconPogled na Tržaški zaliv
image/jpeg iconIMGP1002.jpg
image/jpeg iconIMGP1003.jpg
image/jpeg iconIMGP1005.jpg
image/jpeg iconIMGP1006.jpg
image/jpeg iconSpomeniški park v občini Dolina (IT)
image/jpeg iconLokalna prireditev ob prazniku dela. Sicer ne vem, v čem je štos, da se otroci ruvajo za drevje, pa vendar...so bili zanimivi

OSREDNJESLOVENSKA regija

Arboretum Volčji potok - Razstava pošastno velikih žuželk in izumrlih morskih velikanov (april 2012)

Čudovita razstava žuželk in morskih velikanov je vredna obiska, tako za odrasle kot za otroke. Pogrešala sem le več informativnih tabel ob razstavljenih žuželkah in ostalih živali, na katerih bi si lahko prebrali kaj več o življenju in značilnostih živali.

 

img: 
image/jpeg iconIMG_7058.jpg
image/jpeg iconIMG_7059.jpg
image/jpeg iconIMG_6921.jpg
image/jpeg iconIMG_6922.jpg
image/jpeg iconIMG_6923.jpg
image/jpeg iconIMG_6925.jpg
image/jpeg iconIMG_6936.jpg
image/jpeg iconIMG_6940.jpg
image/jpeg iconIMG_6952.jpg
image/jpeg iconIMG_6953.jpg
image/jpeg iconIMG_6957.jpg
image/jpeg iconIMG_6960.jpg
image/jpeg iconIMG_6961.jpg
image/jpeg iconIMG_6962.jpg
image/jpeg iconIMG_6966.jpg
image/jpeg iconIMG_6968.jpg
image/jpeg iconIMG_6969.jpg
image/jpeg iconIMG_6972.jpg
image/jpeg iconIMG_6973.jpg
image/jpeg iconIMG_6976.jpg
image/jpeg iconIMG_6983.jpg
image/jpeg iconIMG_6985.jpg
image/jpeg iconIMG_6986.jpg
image/jpeg iconIMG_6991.jpg
image/jpeg iconIMG_6992.jpg
image/jpeg iconIMG_6994.jpg
image/jpeg iconIMG_6996.jpg
image/jpeg iconIMG_6998.jpg
image/jpeg iconIMG_7001.jpg
image/jpeg iconIMG_7018.jpg
image/jpeg iconIMG_7021.jpg
image/jpeg iconIMG_7025.jpg
image/jpeg iconIMG_7026.jpg
image/jpeg iconIMG_7031.jpg
image/jpeg iconIMG_7035.jpg
image/jpeg iconIMG_7039.jpg
image/jpeg iconIMG_7040.jpg
image/jpeg iconIMG_7042.jpg
image/jpeg iconIMG_7044.jpg
image/jpeg iconIMG_7048.jpg
image/jpeg iconIMG_7049.jpg
image/jpeg iconIMG_7050.jpg
image/jpeg iconIMG_7054.jpg
image/jpeg iconIMG_7056.jpg

Arboretum Volčji potok - junij 2009

Kljub muhastemu vremenu, ki ga imamo v teh dneh, smo izbrali pravi termin na sobotno popoldne v juniju in odšli na obisk Arboretuma Volčji potok. Očitno nas že nekaj časa ni bilo, pa še takrat očitno nismo prehodili vse poti. Lepo urejena okolica, "francoski" vrt, zanimiva otroška igrala, ogled metuljev v zaprtem prostoru, razstavljene slike na prostem .....več v slikah spodaj.

img: 
image/jpeg iconIMG_1794.jpg
image/jpeg iconIMG_1786.jpg
image/jpeg iconIMG_1785.jpg
image/jpeg iconIMG_1784.jpg
image/jpeg iconIMG_1783.jpg
image/jpeg iconIMG_1779.jpg
image/jpeg iconIMG_1777.jpg
image/jpeg iconIMG_1774.jpg
image/jpeg iconIMG_1773.jpg
image/jpeg iconIMG_1771.jpg
image/jpeg iconIMG_1769.jpg
image/jpeg iconIMG_1767.jpg
image/jpeg iconIMG_1766.jpg
image/jpeg iconIMG_1764.jpg
image/jpeg iconIMG_1760.jpg
image/jpeg iconIMG_1759.jpg

Arboretum Volčji potok in razstava kitajskih miniatur - avgust 2005

KITAJSKA ARHITEKTURA IN VRTOVI (jin - jang):
Njihova arhitektura dosledno upošteva stroga pravila, vrt pa daje vtis spontanosti. Stavbe so geometrijske, zgrajene po principu simetrije in ravnovesja, vrtovi pa svobodni in organski, skupaj predstavljajo bivalno celoto.

Simbolni pomen kitajskih rastlin:

  • sliva - simbol prenove, novega življenja in moči volje
  • breskev - simbol pomladi in nesmrtnosti
  • lotos - simbol čistosti, prispodoba človekove duhovne rasti
  • bambus - simbol trdnosti

Nekaj slik je na ogled še na stari spletni strani: http://www.nastja.com/old/travel/volcji_potok.htm

  • bor - simbol dolgega življenja, vztrajnosti in dostojanstva
  • krizantema - simbol sijaja, blišča, hrepenenja

S kolesom do mlinčkov (od Trzina do kraja Suhadole pri Mostah - Komenda); 14. avgust 2011

Tura je primerna za družinsko kolesarjenje, seveda pa je potrebna pazljivost - predvsem na prometni cesti od križišča "Mengeš-Brnik" dalje. Mlinčki se nahajajo v gozdu in se je treba kar malce potruditi, da se jih najde prvič, ko si tam. Mislim, da bi občina lahko poskrbela za kak dodatni smerokaz na makadam poti, ki vodi do tja.

Punci sta prešteli mlinčke in se ustavile pri številki med 65-70, se mi zdi. Kraj je prijetno urejen, idealen za kakšno družabno druženje, saj so na samem mestu postavili tudi majhno hiško z mizo in klopjo.

img: 
image/jpeg iconIMGP2408.jpg
image/jpeg iconIMGP2410.jpg
image/jpeg iconIMGP2420.jpg
image/jpeg iconIMGP2370.jpg
image/jpeg iconIMGP2373.jpg
image/jpeg iconIMGP2385.jpg
image/jpeg iconIMGP2386.jpg
image/jpeg iconIMGP2387.jpg
image/jpeg iconIMGP2392.jpg
image/jpeg iconIMGP2393.jpg
image/jpeg iconIMGP2399.jpg
image/jpeg iconIMGP2402.jpg
image/jpeg iconIMGP2405.jpg
image/jpeg iconIMGP2406.jpg
image/jpeg iconIMGP2407.jpg
image/jpeg iconIMGP2384.jpg

PODRAVSKA regija

POMURSKA regija

Krajinski park Goričko, avgust 2009

15.-16. avgust 2009

Sončna vikend vremenska napoved nas je ponovno pritegnila k odkrivanju naše lepe Slovenije. Tokrat smo se odpravili na skrajni severo-vzhod "naše putke" oz. kot bi rekla naša Kaja (5 let), da gremo na glavo kokoške, ki simbolizira obliko naše države. Prenočili smo v penzionu Sever, nedaleč stran od Moravskih toplic.

Zemljevid -Krajinski park Goričko (klikni na sliko)

Krajinski park Goričko (http://www.park-goricko.org/), ki se razprostira na 462 km2 površine in zajema 11 občin oz. 90 vasi, predstavlja deželo "treh krajin" (Avstrije, Madžarske in Slovenije). Z našim pohajkovanjem naokoli smo ugotovili, da se Goričko ponaša z največjim baročnim gradom v Sloveniji (grad v kraju Grad), z veliki številkom vider, ki jim namenjajo tudi posebne prometne table, veliko zdravilne energije v Dobrovniku (Bukovniško jezero), pa z veliko tradicionalne obrti, katerih korenine segajo daleč v preteklost (lončarstvo, tkalstvo, žganjekuha, kolarstvo, kovaštvo, zeliščarstvo,....). Tu so še znane prekmurske pisanice, da o njihovi kulinariki sploh ne govorim. Meni so se dopadli krompirjevi žganci "dödöli".

Dva dni, kolikor smo imeli na voljo, smo izkoristili za:

  • KOLESARJENJE (19 KM) PO OKOLIŠKIH VASEH MORAVSKIH TOPLIC - prevožena pot označena na zemljevidu; klikni na sliko:
    Za opis naše kolesarske avanture klikni - TUKAJ.  
  • KOPANJE V MORAVSKIH TOPLICAH:
    Terme 3000 me niti niso preveč očarala, razen samih toboganov in razprostranih površin, kjer se gnete polno obiskovalcev. Nekako se mi še vedno dopade naš bližnji Snovik (kjer ni čutiti takega množičnega turizma in je tudi večji pridih domačnosti).
    Važno pa je, da so uživale punce, predvsem noro je na toboganih. Še danes pa ne vem, zakaj je bil zaprt tobogan "raketa"; ki menda velja za enega največjih atrakcij v Sloveniji in tudi izven meja.
  • OBISK CERKVE V BOGOJINI:
    V Bogojini je vredna ogleda cerkev, ki ji pravijo tudi "bela golobica". Dokaj lep primerek Plečnikove umetnije. Cerkev smo si le ogledali od zunaj, saj so v času našega obiska imeli ravno mašo.
  • POSTANEK OB BUKOVNIŠKEM JEZERU (znano po energetskih točkah) - http://www.bukovniskojezero.si:
    Prekmurske Zbilje, bi morda lahko rekli, le da je jezero tu prav umazano rjavo in da imajo tu eno od vrhunskih turističnih zanimivosti, ki jo "tržijo" obiskovalcem.
    Okoliš jezera je menda nabit z zdravilno energijo, ob kapeli Sv.Vida pa je tudi izvir zdravilne vode. Torej vsi ki imate zdravstvene težave, pridite sem. Za tiste, ki imate težave z žolčnimi in ledvičnimi kamni: vsedite se za 25 minut na klopco št. 1 in počutili se boste prerojeno. Vaše blokade v telesu bodo sproščene, vi pa čudovito dobre volje :-))

     
    Energetske točke - klikni na sliko desno !

  • VERŽEJ - OGLED BABIČEVEGA MLINA NA MURI:
    V kraju Veržej (južno od Murske Sobote) je na ogled mlin, ki velja danes za edini panonski plavajoči mlin, ohranjen skozi rodbino Babič (tretja generacija). Kot zanimivost: na reki Muri je bilo konec 18. stoletja 69 plavajočih mlinov, leta 1925 pa naj bi bilo evidentiranih 93 lastnikov plavajočih mlinov. Med slednjimi je edini ohranjen ravno Babičev mlin.
img: 
image/jpeg iconV penzionu Sever
image/jpeg iconLepo urejen vrt za hišo
image/jpeg iconVinograd ob hiši, sicer ne vem če je njihov, pa vendar....
image/jpeg iconNa začetku naše kolesariade, ko je bila cesta še lepa asfaltna
image/jpeg iconIn prvo "veselje" kolesarjenja po blatni gozdni poti
image/jpeg iconSlika pove vse
image/jpeg iconMarkotov kolo - ki je zaradi obteženosti (Marko+Kaja zadaj) še najbolje zaril v blato
image/jpeg iconPot nas je vodila tudi skozi moker travnik, kjer so se kolesa vsaj malo očistila
image/jpeg iconZanimiv postanek za Nastjo in Kajo - hiška na drevesu
image/jpeg iconIMGP5605.jpg
image/jpeg iconPonovno na asfaltu in nazaj proti Moravskim toplicam
image/jpeg iconŠtorkljino gnezdo
image/jpeg iconIMGP5609.jpg
image/jpeg iconZanimiva drevesnica, ki me je očarala
image/jpeg iconPostanek ob vodnjaku, ki ga posebej omenjajo za to kolesarsko pot, ki vodi iz Tešanovcev v Moravske toplice
image/jpeg iconIMGP5613.jpg
image/jpeg iconPrikolesarili smo v Moravske toplice
image/jpeg iconIMGP5622.jpg
image/jpeg iconPo blatni kolesariadi se je kopanje prileglo :-) ....seveda smo se prej stuširali
image/jpeg iconIMG_3808.jpg
image/jpeg iconIMG_3809.jpg
image/jpeg iconIMG_3834.jpg
image/jpeg iconPlečnikova cerkev v Bogojini
image/jpeg iconIMGP5627.jpg
image/jpeg iconBukovniško jezero
image/jpeg iconObmočje zdravilnega sevanja
image/jpeg iconPregled energetskih točk
image/jpeg iconNekaj spominkov, ki jih prodajajo v INFO točki ob Bukovniškem jezeru
image/jpeg iconMogočno drevo pred vhodom v grad pri Gradu
image/jpeg iconOsnovne informacije o gradu GRAD
image/jpeg iconIMGP5641.jpg
image/jpeg iconIMGP5642.jpg
image/jpeg iconIMGP5644.jpg
image/jpeg iconIMGP5646.jpg
image/jpeg iconIMGP5651.jpg
image/jpeg iconIMGP5656.jpg
image/jpeg iconIMGP5657.jpg
image/jpeg iconMiniaturna podoba gradu Grad
image/jpeg iconLedavsko jezero
image/jpeg iconPozor vidre !!
image/jpeg iconNekaj lokalnih kulinaričnih jedi (jedilnik gostilne v Cankovem)
image/jpeg iconNastja
image/jpeg iconBabičev mlin na Muri
image/jpeg iconInformativna tabla - O mlinu

SAVINJSKA REGIJA

Logarska dolina - obisk Pravljičnega gozda in slapa Rinka (25.6.2010)

 

Sončni praznični dan (25.6.) smo izkoristili za umik v naravo, proti Kamniško-Savinjskim Alpam, natančneje v Solčavsko regijo. Tu imamo pravo harmonijo treh dolin, od katerih smo si tokrat izbrali Logarsko dolino, ki leži v objemu med Robanovim in Matkovim kotom. Nad njimi se bohotijo gorski vrhovi Ojstrica, Planjava, Kamniško sedlo, Brana, Turska gora, Rinke in Mrzla gora.

 

Pot do Logarske doline smo ubrali v smeri proti Kamniku, nato pa Mekinje - Stahovica - Črnivc - Gornji Grad -  Radmirje - Ljubno ob Savinji - Luče - Robanov kot -  Solčava. Za povratek pa smo se malce popeljali na avstrijsko stran in nato na Jezersko.

 

Vstop v Krajinski park Logarska dolina je plačljiv za motorna vozila, kar se mi zdi povsem sprejemljivo. Vsak s svojim prihodom na nek način nosi odgovornost in skrb za čisto in neokrnjeno naravo, ki je tu resnično lepo negovana. V bistvu je odločitev za obisk Logarske doline s kolesom najboljša rešitev. ampak pri malih otrocih je to nekako težje izvedljivo, sploh pri tistih, ki so kolo komaj samostojno speljali in se ne vozijo več v kolesarskih sedežih. In sem sodi naša Kaja (6 let). 

 

Naš cilj je bil slap Rinka. Nekako sem skušala navigirati tako, da bi parkirali višje pri Domu planincev v Logarski dolini, pa smo se po prvem instinktu ustavili kar na parkirišču pred penzionom Na Razpotju, kar je bilo po svoje tudi zanimivo. Pogled mi je takoj pritegnil na urejeno trato z igrali ter napis "Pravlljični gozd". Splet čistega naključja in sreče, da smo z našima puncama prispeli sem. Ambient na penzion in okolico že od daleč deluje "družinam prijazno". Posest sta skrbno uredila zakonca, ki sta navdih za tak pravljični gozdiček dobila v Avstriji, kjer takšnih in podobnih parkov kar mrgoli, v Sloveniji pa je ta njun park menda prvi te vrste. Postavili so ga šele nedavno nazaj, kar je pomalem tudi občutiti, saj bi bilo potrebno (in verjetno imajo tudi v planu) še malce dodelati. Kljub temu bi pohvalila vse skupaj, predvsem sam namen in pripravljenost, da se nekdo trudi družinam ponuditi tudi nek poseben tematski kotiček, ki ni postavljen le za kratek čas, kot smo običajno deležni na otroških festivalih in dogodkih. Cena vstopnice je 2,5 eur po osebi. Po gozdičku (20.000 m2) za zaključene skupine oz. po dogovoru vodi animator, lahko pa se preprosto odpraviš na "pravljični" sprehod kar sam, saj te po poti vodijo smerokazi z napisi pravljičnih junakov oz. naslovom, otrokom dobro poznanih pravljic. Ni kej, prijetno razvedrilo za vse nas, preden smo se podali naprej - po pešpoti do slapa Rinke.

 

Izhodišče do slapa Rinka smo si izbrali malce bolj oddaljeno, kot je bilo prvotno planirano, tako da smo prehodili cca 4km, morda tudi malce več. Med potjo smo si ogledali tudi Oglarsko bajto in se ustavili na domači hrani v koči, kjer sta se punci razveselili predvsem osličkov.

 

 

Pri slapu Rinka je na ogled še zanimivo Orlovo gnezdo, ki je nekako nevarno vgrajeno v skalovje, ampak očitno varno in stabilno.

 

Priporočam za enodnevni družinski izlet. Ni odveč tudi vzeti s sabo kolo. Poti je ogromno, le pazljivo pri izbiri primernih poti za kolesarjenje z otroci (prometne ceste, vzponi).

 

img: 
image/jpeg iconIMGP7372.jpg
image/jpeg iconIMGP7373.jpg
image/jpeg iconIMGP7374.jpg
image/jpeg iconIMGP7376.jpg
image/jpeg iconIMGP7391.jpg
image/jpeg iconIMGP7392.jpg
image/jpeg iconIMGP7394.jpg
image/jpeg iconIMGP7399.jpg
image/jpeg iconIMGP7400.jpg
image/jpeg iconIMGP7401.jpg
image/jpeg iconIMGP7404.jpg
image/jpeg iconIMGP7414.jpg
image/jpeg iconIMGP7416.jpg
image/jpeg iconIMGP7418.jpg
image/jpeg iconIMGP7426.jpg
image/jpeg iconIMGP7429.jpg
image/jpeg iconIMGP7433.jpg
image/jpeg iconIMGP7434.jpg
image/jpeg iconIMGP7435.jpg
image/jpeg iconIMGP7436.jpg
image/jpeg iconLe kaj je Nastjo tako presenetilo ??
image/jpeg iconIMGP7461.jpg
image/jpeg iconIMGP7467.jpg
image/jpeg iconIMGP7472.jpg
image/jpeg iconIMGP7478.jpg
image/jpeg iconIMGP7480.jpg
image/jpeg iconIMGP7485.jpg
image/jpeg iconpovratek s kratkim prestopom na avstrijsko stran
image/jpeg iconIMGP7502.jpg
image/jpeg iconIMGP7503.jpg

Rogla - poletno sankališče Zlodejevo (20.avgust 2005)

Na Rogli je Nastja v spremstvu očka preizkusila poletno sankališče "Zlodejevo". Po očkovih besedah vse skupaj niti ni bilo tako nedolžno, saj menda kar fino letiš na teh saneh na tirih. Nastja je vsa presrečna skočila iz sani po končani vožnji in mamicine skrbi "kako se bo vse skupaj končalo za Nastjo" ni bilo več. Dež nas je žal pregnal pred naslednjim poskusom, da bi se Nastja zapeljala dol še 1x tokrat v spremstvu mamice in morda je še dobro tako...za mamico, seveda :-)) Nekaj slik na ogled: http://www.nastja.com/old/travel/rogla_2005.htm

Silvestrovanje - Terme Zreče, Rogla

Samo nekaj dni pred iztekom starega leta 2011 smo rezervirali 3-dnevni paket v Hotelu Dobrava z doplačilom za ALL INCL silvestrski paket.

V hotelu so se lepo potrudili - tako s ponudbo hrane in pijače, gostoljubnostjo "na vsakem koraku" kot tudi s samim silvestrskim programom, kjer se je jedlo in pilo od 19h do polnoči.

Pred tem smo izkoristili sončne dele dnevov za sprehod okoli jezera (večerni pohod z baklami smo žal zamudili), smučanje in sankanje na Rogli ter seveda za kopanje v termalnem bazenu in savnanje. Slednje bi morali prakticirati pogosteje, saj je res prav blagodejno za telo.

Naj pohvalim tudi lokalni gostilni in sicer Gostišče Smogavc v Gorenju pri Zrečah in restavracijo v Hotelu pod Roglo, ki se nahaja na poti iz Zreč proti Rogli.

img: 
image/jpeg iconIMG_5191.jpg
image/jpeg iconIMG_5195.jpg
image/jpeg iconIMG_5200.jpg
image/jpeg iconVile Terme Zreče, oddaljene nedaleč stran od hotela Dobrova in blizu jezera
image/jpeg iconIMG_5203.jpg
image/jpeg iconIMG_5207.jpg
image/jpeg iconIMG_5208.jpg
image/jpeg iconIMG_5212.jpg
image/jpeg iconIMG_5213.jpg
image/jpeg iconIMG_5214.jpg
image/jpeg iconIMG_5218.jpg
image/jpeg iconIMG_5220.jpg
image/jpeg iconIMG_5221.jpg
image/jpeg iconIMG_5222.jpg
image/jpeg iconIMG_5224.jpg
image/jpeg iconIMG_5226.jpg
image/jpeg iconIMG_5232.jpg
image/jpeg iconTile hotelski konjički pa so bili zakon za Jureta :-)
image/jpeg iconIMG_5235.jpg
image/jpeg iconIMG_5240.jpg
image/jpeg iconIMG_5243.jpg
image/jpeg iconIMG_5244.jpg
image/jpeg iconHotelski bazen s prehodom v zunanjega
image/jpeg iconIMG_5249.jpg
image/jpeg iconRogla (odlično urejeno tudi sankališče)
image/jpeg iconIMG_5318.jpg
image/jpeg iconIMGP2868.jpg
image/jpeg iconIMGP2869.jpg
image/jpeg iconIMG_5325.jpg
image/jpeg iconNastja
image/jpeg iconIMGP2870.jpg
image/jpeg iconIMG_5256.jpg
image/jpeg iconIMG_5259.jpg
image/jpeg iconIMG_5260.jpg
image/jpeg iconIMG_5263.jpg
image/jpeg iconIMG_5264.jpg
image/jpeg iconIMG_5265.jpg
image/jpeg iconIMG_5266.jpg
image/jpeg iconIMG_5268.jpg
image/jpeg iconIMG_5275.jpg
image/jpeg iconIMG_5276.jpg
image/jpeg iconIMG_5277.jpg
image/jpeg iconIMG_5278.jpg
image/jpeg iconIMG_5291.jpg
image/jpeg iconIMG_5292.jpg
image/jpeg iconIMG_5295.jpg
image/jpeg iconIMG_5301.jpg
image/jpeg iconIMG_5307.jpg
image/jpeg iconotroški kotiček, ki je bil prav dobrodošel pri odštevanju zadnjih ur in minut do polnoči
image/jpeg iconIMGP2851.jpg
image/jpeg iconIMGP2852.jpg
image/jpeg iconIMGP2853.jpg
image/jpeg iconIMGP2854.jpg
image/jpeg iconIMGP2860.jpg

SPODNJEPOSAVSKA regija

Planinski družinski izlet na Lisco, 948 m.n.v.; Posavsko hribovje - 15.10.2011

** Tradicionalni jesenski izlet trzinskega PD in DPM

  • Cilj: vrh Lisca, ki leži severno od Sevnice. Na vrhu stoji meteorološka opazovalna in radarska postaja. Nedaleč stran, pod vrhom Lisce sta 2 koči - Jurčkova in Tončkov dom.
  • Izhodišče in dostop na Lisco: Lahov Graben - Ješivec - Lisca. 
  • Sestop: Razbor. GPS track prehojene poti - klikni tukaj. Vzpon se je začel na 450 mnm, vrh na 930 nmn pa je bil dosežen po slabih dveh urah hoda.

Zanimivosti na poti: 

img: 
image/jpeg iconIMG_3227.jpg
image/jpeg iconIMG_3230.jpg
image/jpeg iconIMG_3242.jpg
image/jpeg iconIMG_3245.jpg
image/jpeg iconIMG_3251.jpg
image/jpeg iconIMG_3253.jpg
image/jpeg iconIMG_3256.jpg
image/jpeg iconIMG_3259.jpg
image/jpeg iconIMG_3260.jpg
image/jpeg iconIMG_3269.jpg
image/jpeg iconIMG_3273.jpg
image/jpeg iconIMG_3283.jpg
image/jpeg iconIMG_3293.jpg
image/jpeg iconIMG_3297.jpg
image/jpeg iconIMG_3300.jpg
image/jpeg iconIMG_3303.jpg
image/jpeg iconIMG_3307.jpg
image/jpeg iconIMG_3308.jpg
image/jpeg iconIMG_3309.jpg
image/jpeg iconIMG_3312.jpg
image/jpeg iconIMG_3313.jpg
image/jpeg iconIMG_3314.jpg
image/jpeg iconIMG_3316.jpg
image/jpeg iconIMG_3320.jpg
image/jpeg iconIMG_3327.jpg
image/jpeg iconIMG_3336.jpg
image/jpeg iconIMG_3337.jpg
image/jpeg iconIMG_3343.jpg
image/jpeg iconIMG_3344.jpg
image/jpeg iconIMG_3352.jpg
image/jpeg iconIMG_3361.jpg
image/jpeg iconIMG_3365.jpg
image/jpeg iconIMG_3367.jpg
image/jpeg iconIMG_3370.jpg
image/jpeg iconIMG_3372.jpg
image/jpeg iconIMG_3374.jpg
image/jpeg iconIMG_3378.jpg
image/jpeg iconIMG_3390.jpg
image/jpeg iconIMG_3411.jpg
image/jpeg iconIMG_3418.jpg
image/jpeg iconIMG_3427.jpg
image/jpeg iconIMG_3430.jpg
image/jpeg iconIMG_3435.jpg
image/jpeg iconIMG_3437.jpg
image/jpeg iconIMG_3442.jpg
image/jpeg iconIMG_3444.jpg

Terme Čatež - oktober 2008

31.10.-02.11.2008, Obisk Term Čatež - ogled in preizkus nekaterih novosti v Zimski Termalni rivieri

Stran s slikam je na ogled še na stari spletni strani: http://www.nastja.com/old/travel/termecatez.htm .

16. maj 2009; Obisk Term Čatež in preiskus novosti

V času moje "službene sobote" so se moji veselo kopali v Termah Čatež. Očitno imajo tam spet nekaj novosti, med katerimi predvsem v medijih odmeva sedaj indijanska vas. Tja se verjetno odpravimo v juniju. No več o izletu pa na Markotovem blogu, kjer sem tudi sama šele videla, kam je peljal mojo malo Kajo (5 let), ki je preživela adrenalinske spuste :-).

 

 

ZASAVSKA regija

Srbija

Srbija je za nas žal še neraziskana destinacija. Prvič smo jo le hitro prevozili na naši poti do Grčije (Peloponez 2009), drugič pa nam je bila kot izbrana smučarska destinacija v času zimskih počitnic 2011 (link spodaj - Kopaonik).

Smučanje na Kopaoniku (Srbija); februar 2011

Srbija in smučanje na Kopaoniku v času zimskih počitnic. "Malo daleč, kajne ?" sem bila deležna komentarjev in vprašujočih pogledov nekaterih mojih znancev, prijateljev in domačih. Zakaj le ? Pa toliko smučišč imamo doma in pri naših sosedih.

No ja, splet različnih okoliščin nas je vodilo na skrajni jug Srbije, blizu neposredne srbsko-kosovske meje. Morda je k tej odločitivi delno botrovala "bojazen", da bi naleteli na neželjeno gnečo na domačih smučiščih, saj ima "vesoljna Slovenija" letos (2011) skupne zimske pocitnice, delno pa tudi radovednost, kakšna je smuka "po balkansko". Seveda pa nas je tudi letos (lani Italija in San Martino di Castrozza) prepričala agencija SkiFun s ponudbo BELI TEDEN ZA DRUŽINE. V paketu "Kopaonik" smo dobili: Hotel Angella 4* (All Inclusive light), 2+2 smučarske tedenske vozovnice, šolo smučanja za otroke od 9:30 do 12:30, popoldansko carving delavnico za odrasle, možnost kopanja v sosednjem hotelu Grand Hotel in animacijo za otroke (iskanje skritega zaklada, bowling, igre na snegu,...).

Če bi bilo v tem času še vreme bolj ugodno (večinoma megla in rahlo sneženje) in malo več zdravja (Kaja obležala z vročino čez 39 st.) bi bilo vse skupaj še bolje. O samem smučišču pa lahko rečem, da je kar fajn. Presenetilo me je le, da ni več težjih prog. Njihove "črne" so za nas, alpsko deželo, bolj srednje težke, bi rekla. Sama smučam povprečno dobro, pa mi je samo s Pančičeva vrha (ki je po njihovo označena kot črna proga) malce hitreje utripalo srce. Torej za kakšne izkušene smučarje, ki so vajeni ubirati strmine, bi bilo tu morda malce dolgčas. Meni je ustrezalo.

Prevožena pot (8-10h in 800 km):

  • Odhod od doma: ob 7h, prihod na Kopaonik ob 15:15 (vremenske razmere so bile ugodne, postankov pa smo vsega skupaj naredili za cca 1h).
  • Odhod iz Kopaonika: ob 15:10, prihod domov ob 01:00 (vremenske razmere so bile na poti do Beograda in še malo naprej precej neugodne z močnim sneženjem).

Prevožena pot res nanese skupaj cc 8-10 ur vožnje (odvisno od vremenskih razmer in števila postankov), pa nekako kar mine in tudi naši dve punci (7, 10) sta potrpežljivo prestali vso pot. Avtocest je skupaj skoraj 700km (Lj.-Zagreb-Slavonski Brod-Beograd-Nis), ko pa ubereš izvoz za Kruševac, se začenja malce bolj dinamična pot mimo manjših krajev, naselij in po lokalnih cestah, ki so ponekod tudi dokaj "luknjaste" in slabo asfaltirane. Zanimivo je opazovati med vožnjo tipične srbske vasice, preprosto grajene, nekatere povsem propadajoče ali siromašne hiše. Pa neverjetno veliko šare, ki jo ljudje skladiščijo v okolici hiše. Na trenutke pa te preseneti med vsemi temi hišami tudi kakšna nobel hiša, ki skoraj ne sodi v tak okoliš. O ekološki osveščenosti in skrbi za naravo pa bi tudi težko govorili. Tu in tam še četica umazanih kokošk, pa pogrebni sprevod ljudi, ki ti prekriža pot na cesti,  ....tako, da je lokalna idila popolna.

O hotelu:

Namestili smo se v Hotelu Angella 4*, ki se nahaja 50m od smucisca in na visini cca 1.500m.n.v., kjer je še nemalo drugih prenočitvenih kapacitet (na sliki desno ni hotel Angella, je pa pogled iz naše sobe na sosednji hotel , ki je na nek način podoben hotelu Angella). Fajn hotelčič, le osebno me je skoraj do konca našega bivanja begala orientacija za dostop do naše sobe, do ski servisa, kjer smo imeli shrambo smučarske opreme in do parkiranega avta. Ne vem, če mi je uspelo 2x priti pravilno do naše sobe, prej sta to skužili mali dve :-). Dostop do hotela je iz parkirišča prehoden skozi drugo stavbo, do naše sobe, ki je bila "ujeta" med 2. in 3. nadstropju pa se pride s kombinacijo dvigala, sprehoda po hodniku in spet stopnic. Torej, nadstropje 3A ni kul :-)))
Več na: TC Kopaonik.

O nacionalnem parku Kopanik:
Kopaonik nacionalni park velja za največje srbsko smučarsko središče in kot tak ponuja pester nabor aktivnosti skozi celo leto:

  • Pohodništvo in planinarjenje na vrhove, ki dosegajo med 1.500 in 2.000 m.n.v.. Najvišji je Pančičev vrh (2014 m), ki je smučarjem tudi priljubljen za spust, pohodnikom pa sta na voljo tudi dve markirani transvezali: 18-kilometrska vzhodna transvezala Josif Pančič, ki terja 8-10 ur hoje ter 28-kilometrska zahodna transvezala, ki terja 10-12 ur hoje. Sicer pa je na voljo 8 drugih markiranih poti, s katerimi se doseže vrhove: Hajdušica (1.570m), Gobelja-Oštri krš (1.934m), itd.
  • Gorsko kolesarjenje za bolj aktivne
  • Rafting po reki Ibar (25 km rečne poti).
  • Paragliding za tiste, ki naravo raje opazujejo s ptičje perspektive :-)

O smučišču Kopaonik (zemljevid - tukaj)
Na voljo je 25 smučarskih prog s skupno dolžino 55 km. Večinoma so srednje težavne in lahke, tako da so idealne za družine in  smučarje - začetnike, ki jih tu ne manjka :) . Tu srečaš veliko amaterjev in čistih začetnikov, ki ti popestrijo dan, ko jih opazuješ pri njihovih padcih, rokovanju z vlečnico, zapletanju s smučkami, ko čakajo v vrsti za sedežnico, slogu smučanja....Slovenci jih v tem zimskem športu vsekakor prekašamo po celi črti.

V času našega bivanja je zapadlo cca 20cm novega snega, kar je za tukajšne razmere verjetno idealno. Lani tak čas menda skoraj da niso imeli snega (tako sem slišala pripovedovati srbsko mladino, ko smo skupaj stali v vrsti za sedežnico).

img: 
image/jpeg iconDSC00125.jpg
image/jpeg iconDSC00129.jpg
image/jpeg iconSveže zapaden sneg
image/jpeg iconDSC00135.jpg
image/jpeg iconIMGP0408.jpg
image/jpeg iconIMGP0409.jpg
image/jpeg iconNastja in Kaja v šoli smučanja
image/jpeg iconIMGP0441.jpg
image/jpeg iconIMGP0442.jpg
image/jpeg iconIMGP0443.jpg
image/jpeg iconIMGP0444.jpg
image/jpeg iconIMGP0449.jpg
image/jpeg iconIMGP0464.jpg
image/jpeg iconIMGP0469.jpg
image/jpeg iconV hotelski igralnici (tekmovanje "naj pričeska")
image/jpeg iconIMGP0479.jpg
image/jpeg iconNastjina nova prijateljica Neja...
image/jpeg icon....ki je na ogled postavila svojo pričesko
image/jpeg iconIMGP0493.jpg

Turčija

Turčija je dežela na "prepihu med Evropo in Azijo", z "ozračjem", v katerem se mešajo omamni vonji lokalne kulinarike, prijaznost, ustrežljivosti in naklonjenost domačinov. Pogled na raznoliko pokrajino, ki je posejana z mošejami, minareti ter slikovitimi ostanki zgodovine te vabi, da nadaljuješ s "premagovanjem" kilometrov po razmeroma dobro urejeni cestni infrastrukturi. In to kljub temu, da so razdalje med kraji res velike. Priložnosti za dobre foto-posnetke je res ogromno: kilometrske plaže, veličastna gorovja, nižine, doline, jezera, palače, betonska džunga večjih mest,...).

Takole lahko zapišem ob prvem obisku Turčije (avgust 2011) in s tem odpiranju nove strani na mojem popotniškem blogu. Turčija je "uganka", ki jo lahko razvezujemo še dolgo. Obiskati bi jo morali zato še najmanj 5x, da bi uspeli v grobem spoznati glavne čare te evrazijske dežele.

 

Turčija 2011: počitnikovanje v regiji Antalye in krajši potep po notranjosti dežele (vse do Istanbula)

Turčija nam bo po našem prvem letošnjem obisku še dolgo ostala "uganka", saj bi se morali zaradi njene geografske razsežnosti, verige turističnih znamenitosti in izjemnih naravnih bogastev semkaj vrniti še najmanj 5x, da bi obiskali še druge destinacije v notranjosti, na severu (Istanbul in okolica), kot na vzhodu in zahodu. V Turčiji so razdalje med kraji resnično ogromne, čemur dodatno botrujejo tudi pestra gorovja (okusili na obalni cesti od Antalye proti zahodu v smeri Fethiye).

Glede na razpoložljiv čas, ki  smo ga imeli, smo z najetim avtom prevozili cca 1.400 kilometrov v 4-ih dneh oziroma cca 350km/dan. Potek naše poti sem izrisala na zemljevidu desno (klikni na sliko).

Naše počitnice smo si torej organizirali tako, da smo en teden uživali turški "all inclusive" na jugu Turčije, ostale dneve pa smo z najetim atom uspeli obiskati vsaj nekaj turističnih "cvetk". V bistvu - če takole pomislim - bi bila obratna izbira še boljša: 3-5 dni hotelske namestitve z  "all inclusive" (turki so mojstri tovrstnih uslug !!!), ter 1 teden ali več potepanja v lastni režiji z avtom. Smo pač bolj aktivni in poležavanja ob bazenu ali na plaži se kaj hitro naveličamo. Tudi punci sta že 4. dan spraševali kdaj gremo z avtom naokoli.

Vkolikor Turčijo še kdaj obiščemo (in upam, da res), potem si moram na tem mestu zabeležiti nekaj destinacij, ki bi jih lahko obiskali:

  • Goreme National Park (obisk mesta Avanos, Nevsehir)
  • Kapadokija in morda spanje v enem od podzemnih hotelov
  • Olympos Village
  • Ephesus (antično grško mesto; Izmir)
  • Manavgat (rečni slapovi med Antalyo in Alanyo - blizu mesta Side) ter slapovi Duden Selalesi (14km SV od Antalye)
  • mesto Konya in ogled samostana Mevlana
  • Nemrut Dagi (orjaške kamnite glave na vrhu gore, vzhodno od Ankare).
  • ogled podzemnega mesta Derinkuyu (Nigde Province)

Vseeno smo si ogledali razmeroma veliko v 4-ih dneh, po odhodu iz hotela. Več v podstraneh spodaj in videu, ki sledi tule:


1-tedenski oddih v Greenwood Resort Hotel 4* (stran od množičnega turizma)

Hotel se nahaja v manjšem kraju Göynük, nedaleč stran od znanega letovišča Kemer, južno od Antalye. Torej stran od množičnega turizma, pa še vedno na odlični lokaciji za dostop do ostalih ključnih destinacij.

Temperature so v času našega bivanja bile cca 30 st.C zvečer, čez dan do 36 st., 1x pa se je temperatura dvignila do "zavidljive" višine. Nekako sem se morala pridružiti skupini ljudi, ki so vneto pritiskali na sprožilce, da so ujeli spodnji posnetek:

 

Hotel v bistvu ni kak presežek. Je povsem običajen, kar se tiče arhitekture, opremljenosti sob in ponudbe za goste. Do plaže je sicer treba iti čez cesto in cca 300m, kar kar paše ob misli na način prehranjevanja in poležavanje ob hotelu. Najbolj bi lahko poudarila ponudbo hrane in pijače. Obojega je bilo več kot preveč. V bistvu je hrana na voljo ves dan. Turški "all inclusive" izgleda takole: od 7h do 11h (običajni in pozni zajtrk), 12:30 do 14h (kosilo) in hkrati "fast food" od 12h do 16h v restavraciji na prostem nedaleč stran, od 17h do 18h "cafe break", popoldan ocvrte sladice, od 19h do 21h večerja, od 23h do 24h "night snack" (nam je prav prišlo ob prihodu iz letališča). Pijača pa itak na voljo non-stop (voda, sokovi iz avtomata, coca cola, fanta, pivo, sprite, kava, turški čaj).

Moja osebna in edinstvena izkušnja prvega dne je brez dvoma turška kopel oz. t.i. "hamam", ki še zdaleč ne predstavlja nekega namakanja v vodi. Slednje je za turke nedoumljivo in povsem nerazumno. Zahodnjake ne razumejo, da se lahko namakajo v lastni umazaniji. Po njihovo se telo očisti umazanije zgolj s polivanjem vode po telesu oz. s tuširanjem.

Kot gostje hotela smo prvi dan prejeli gratis bon za brezplačno turško masažo (bon za 1 osebo), ki jo lahko izkoristiš le prvi dan bivanja. Seveda se je kasneje izkazalo, da gre le za 10-minutno masažo, pri čemer ti hitro ponudijo celoten lepotilni tretma "Turkish Bath". Sem takoj privolila, saj je bil to moj namen že pred odhodom. No in kako je izgledal moj 90-minutni "hamam" ? V za to namenjene prostore vstopiš v kopalkah.  Ob vsej vročini, ki sem jo bila deležna zunaj (35-40 st.C), sem upala, da me bodo najprej napotili pod kakšen hladen tuš ali v kakšen hladen bazenček, maser pa me je nežno potisnil v savno, kjer je "svrčalo" od vročine. Po 2 minutah me je preplavil občutek tesnobe in gledala sem samo v vrata savne, v upanju, da se čimprej odprejo. Res ni dolgo trajalo, da je maser prišel pome.

Nato sem se znašla v okroglem prostoru, obloženem po tleh in stenah s keramiko in marmorjem. Na sredini nekakšen, z marmorjem obloženo ovalno ležišče višine cca 70 cm, ob strani umivalniki (slika na desni je simbolična in najboljši "približek" prostora, kot ga imajo v hotelu Greenwood Resort) .

Vlegla sem se na trebuh, po meni pa je maser začel zlivati vedra tople vode. Sledil je piling telesa s posebno krpo (verjetno iz kakšne kamelje kože), potem pa miljenje, ki je povzročilo ogromno pen okoli celega telesa in nad mano, le glava je gledala ven. Verjetno sem izgledala kot ovčica na žrtvenem pultu. Pri tem naj omenim, da mi je maser šamponiral tudi lase, skozi pene pa izvedel 20 minutno milno masažo celega telesa. Resnično temeljito in natančno.

(slika spodaj je simbolična)

In nato ponovno polivanje telesa s toplo vodo, tokrat sede ob umivalniku. Zatem me je tesno zavil v brisačo (bolj podobno tanki bombažni odeji škotskega vzorca), napotil do udobnega ležalnik in postregel s turškim čajem. Potem sem vstopila v tretji prostor (masažna soba), kjer sem bila deležna oljne masaže celega telesa in obraza. Nebeško. Blagodejno. Vzdrami ti vse čute v telesu. Zaključek je bila blatna obrazna maska in seveda nekaj laskavih besed. Vse skupaj za skromnih 35 eur in 90 minutne sprostitve. Toplo priporočam. Obisk Turčije brez turške kopeli je kot iti na morje, ne da bi zaplaval v morju. 

Več o hotelo Greenwood Resort na spletni strani: http://www.greenwoodresort.com/eng/index.html

img: 
image/jpeg iconOdhod iz LJ ob 18:30, prihod v Antalyo ob 22:40 po lokalnem času
image/jpeg iconEden od 4-ih toboganov - carsko za otroke
image/jpeg iconZbiranje "črede lačnih gostov" na večerji
image/jpeg iconIMG_1516.jpg
image/jpeg iconBogato rastlinje v okolici hotela
image/jpeg iconIMG_1541.jpg
image/jpeg iconhotelsko preddverje
image/jpeg iconNastja
image/jpeg iconokolica hotela - urejena in z obilo zelenja
image/jpeg iconPlaža Goynuk
image/jpeg iconPlaža Goynuk
image/jpeg iconPlaža Goynuk
image/jpeg iconPlaža Goynuk
image/jpeg iconPlaža Goynuk
image/jpeg iconturški ALL INCLUSIVE
image/jpeg iconTole bo danes za večerjo
image/jpeg iconturški ALL INCLUSIVE
image/jpeg iconturški ALL INCLUSIVE
image/jpeg iconturški ALL INCLUSIVE
image/jpeg iconHrane več kot dovolj -tudi med kosilom in večerjo je bilo poskrbeljeno (na sliki ocvrti turški flancati)
image/jpeg iconturški ALL INCLUSIVE
image/jpeg iconVečerna animacija - začetek z mini discom za otroke
image/jpeg iconMini disco - Kaja prva z leve
image/jpeg iconMini disco - Kaja prva z leve
image/jpeg iconmini club za otroke
image/jpeg iconmini club za otroke
image/jpeg iconKaja, ki je vztrajno čakala v vrsti otrok za tole umetnijo
image/jpeg iconIMGP2297.jpg
image/jpeg iconPred odhodom v Kemer - popestritev s kratko ježo kamele
image/jpeg iconIMG_1717.jpg
image/jpeg iconIMG_1719.jpg
image/jpeg iconMarkotov rent-a-bike, ki pa je bil žal v slabem stanju za gorski podvig

S taxijem v Kemer

Kemer je tipično obalno letovišče, zelo razvito in predvsem s ponudbo prenočitvenih zmogljivosti (hoteli, počitniška naselja), restavracijami in nešteto trgovinic. Idealno za vse turiste s polnimi žepi in rezervnim kovčkom, v katerega želijo nabasati cel kup spominkov in ostalih turških izdelkov. Torej kaj drugega ni za videti. Sami smo se podali v Kemer s taksijem (Goynuk - Kemer = 30 TL), nazaj pa z busom (12 TL).

img: 
image/jpeg iconIMG_1664.jpg
image/jpeg iconIMG_1666.jpg
image/jpeg iconMarkota je navdušila izložbena lutka "debeluška" :-)
image/jpeg iconIMG_1679.jpg

8.8. - Zapuščamo udobje hotela (prevzem rent-a-car)

Zadnji dan v hotelu je prišlo do rahle zmede, ker je bil odhod letala prestavljen iz 22h na 01:00, s tem pa je "padla v vodo" tudi naša namera, da se pridružimo slovenskim gostom, ki naj bi se z busom ob 19h odpravili iz hotela na letališče. Ni minilo 15 minut, ko so nam na recepciji hotela uredili taxi prevoz (za 4 osebe) do letališča, kjer smo prevzeli predhodno rezerviran avto (Fiat Linea). 

Sledilo je dolgo in mučno vozakanje po vseh mogočih ulicah in uličicah Antalye, da bi našli naš prvi penzion, ki smo si ga tega dne rezervirali na Booking.com. Tudi GPS nas je zmotno navigiral in usmerjal v ulice, ki so bile bodisi enosmerne bodisi neprevozne. Da se ti zakadi od besa iz vseh por. Preostalo nam je le to, da smo ob pozni večerni uri (ob 23h:15) parkirali na "otopark-u" (parkirišču) cca 2km stran od našega penziona. Marko je vzel pot pod noge in si šel ogledat okoliš, potem pa smo le nakako prispeli do ene ulice, kjer nas je že čakal lastnik penziona in tekel pred nami, da nam je pokazal stransko ulico, kjer lahko parkiramo. Penzion je skromen, pa kljub temu so nam lepo postregli zajtrk na njihovi terasi. Ko le ne bi bila soba in že tako majhna in nezračna kopalnica polna zadušljivega vonja po kloru oz. kemikalijah, ki jih uporabljajo očitno za lažje izplakovanje vode v umivalniku. Zajtrk na "svežem" zraku je bil skoraj bolj zaželjen od zajtrka, bi lahko rekla. Tule smo imeli resnično rekordno hitro vstajanje iz postelj :-).

9.8.- Obisk antičnega mesta Myra (Demre)

V mestu Myra, ki leži na področju današnje Demre v Turčiji, naj bi se rodil Miklavž ali sv. Nikolaj. Bil je škof in dobrotnik in na tem mestu je danes tudi njegova grobnica. Mi smo si ogledali v skalo vklesane grobove in amfiteater, zaradi vročine niti nismo imeli pretirane želje, da bi se še kaj dosti potikali naokoli.

Je vsekakor vredno ogleda, sploh če vas pot vodi tu mimo. O sami lokaciji pa več na informativnih tablah, ki smo jih tukaj poslikali:

 

Sledila je pot proti soteski, ki smo jo našli na internetu in jo priporočajo za ogled v vročih poletnih dneh.

Več v nadaljevanju (Saklikent Gorge).

img: 
image/jpeg iconIMG_1746.jpg
image/jpeg iconIMG_1750.jpg
image/jpeg iconIMG_1751.jpg
image/jpeg iconIMG_1759.jpg
image/jpeg iconIMG_1761.jpg
image/jpeg iconIMG_1763.jpg
image/jpeg iconIMG_1767.jpg
image/jpeg iconPrevidnost pri hoji po stopnicah navzdol ni odveč
image/jpeg iconIMG_1772.jpg
image/jpeg iconIMG_1777.jpg
image/jpeg iconIMG_1778.jpg
image/jpeg iconIMG_1779.jpg
image/jpeg iconIMG_1784.jpg
image/jpeg iconIMG_1786.jpg
image/jpeg iconDelavci z arheologinjo pri delu ....očitno imajo še dela na tem mestu z izkopavanjem.
image/jpeg iconNeverjetno lepo ohranjene izklesanine v kamnu.

9.8. - V objemu prijetno hladne soteske Saklikent Gorge ter vznemirljivo prenočevanje v drevesni hiški

Gre za sotesko, ki na prvi pogled, ob vstopu v sotesko, deluje kot Blejski vintgar, vendar je vse skupaj edinstveno in res nekaj posebnega. Gre za drugo največjo sotesko v Evropi oz. najdaljšo (18 km ) in najglobljo sotesko v Turčiji, po njej pa je možno hoditi cca 1 km. Sama sem jo našla naključno z brskanjem po internetu. Turistom je dobro skrita in nisem zasledila, da bi jo naše agencije imele v svoji ponudbi fakultativnih izletov, kar me preseneča, pod drugi strani pa tudi ne. Na njihovi strani namreč piše, da so sotesko domačini odkrili pred komaj 20 leti, jo poimenovali "skrita dolina" (Saklikent Gorge = Hidden Valley), vse do danes pa jo več kot očitno dobro tržijo. Na to priča veliko parkirišče ob vhodu v sotesko in precejšna kapaciteta sedišč za koriščenje gostinske ponudbe. Kupljeno hrano in pijačo si sam prineseš na posebne lesene pode, postavljene v vodi ali nad njo. Tako lahko hkrati ješ in piješ ter namakaš noge v ledeno mrzli reki....seveda če uspeš dobiti mizo ob vodi.

Tu si lahko izposodiš vodno obutev za hojo po soteski (vendar je bolje, da za to poskrbiš kar sam s svojo obutvijo), izbereš rafting, trekking, kanjoning, najem avta / motorja / kolesa, ture z jeepi....

Hoja po soteski je v poletni vročini izredno dobrodošla, saj sonce v sotesko sploh ne doseže. Voda je na začetku precej mrzla (če je globoka), vendar se privadiš, sčasoma pa se temperatura vode bistveno spremeni. Na nekaterih predelih je potrebna previdnost pri plezanju po skalah, po katerih z nežnim tokom teče izvirska reka. Priporočajo rezervna oblačila in dobro obutev, saj se po soteski večinoma hodi po vodi, ki ti ponekod sega samo do gležnja, drugod pa do kolen ali celo do riti. Slednje predvsem bolj na začetku, kar domačini izkoriščajo za nudenje pomoči (prenašajo otroke po vodi ali ti ponudijo vsaj roko, da ti ne spodrsne). Seveda v pričakovanju kakšnega drobiža. So pa turki pri tem bistveno manj nadležni kot tunizijci, na primer. Praktično je, če si oblečen kar v kopalkah in mikici. Mi smo pač ostali v svojih oblačilih (kratke hlače + majica) in bili seveda mokri, tisti manjši celo do popka. Pri vročini kot smo jo bili deležni pri prihodu iz soteske se itak  na pol posušiš. 

Sledila je večerja na vodnih lesenih podih (ne vem kako naj jih poimenujem). Ob soju sveč, dobre hrane in šumenja hladne vode smo prijetno utrujeni popadali v postelje. In slednje je bilo še posebej zabavno.

Spanje v drevesni hiški je res bilo posebno doživetje. Zanimivo in domiselno. In še nikjer videno. 

Spanje v drevesni hiški toplo priporočam, če potujete z otroci. Sicer sem ugotovila, da jih imajo tudi v Čiraliju (blizu Olymposa), vendar bi znalo biti tam bolj množično, hrupno in primerno za mladino (backpacker-ji). Hiša je bila sicer malce nagnjena, vendar občutek da ležiš v postelji ob drevesu, nekaj metrov nad tlemi je res čudovit. Sploh za otroke. Nastja in Kaja sta bili navdušeni. 

Cena ? 1 nočitev za 2 odrasla in 2 otroka v hiški za 6 oseb nas je stala 140 TL oz. cca 50 EUR, vključno z zajtrkom in večerjo. Manjše hiške so še cenejše, od 18 eur NZ.

Glej: http://www.saklikentgorge.net/prices.htm ).

 

img: 
image/jpeg iconRestavracija ob vhodu v sotesko
image/jpeg iconVstop v sotesko je nekaj časa (cca 200m) po urejeni potki z ograjo, potem pa zabredeš v mrzlo vodo do stegen.
image/jpeg iconŠe tale mostiček, ......
image/jpeg icon....potem pa zabredeš v vodo in vstopiš v sotesko
image/jpeg iconKulinarični užitki po turško ob prijetni hladnoti, ki jo oddaja mrzla voda.
image/jpeg iconSedišč je dovolj in ni bojazni, da bi moral čakati dolgo..itak imaš podobna sedišča tudi v notranjosti (pod streho restavracije)
image/jpeg iconSenca pada tu na pravo mesto, sonca pa v soteski itak ni.
image/jpeg iconBrr....mrzla voda !!
image/jpeg iconV ponudbi tudi aktivnosti na vodi
image/jpeg iconNaša hiška....gazda je rekel,da smo imeli srečo pri rezervaciji (ki smo jo naredili le 2 dni pred prihodom)
image/jpeg iconImeli smo hiško, v kateri lahko spi 6 oseb, sicer imajo manjše.
image/jpeg iconNotranjost hiške - čisto, urejeno in zanimivo ob misli, da boš spal ob drevesu...bo kaj prilezlo po njem ponoči ??)
image/jpeg iconIMG_1862.jpg
image/jpeg iconZanimive oblike v skalah
image/jpeg iconIMG_1878.jpg
image/jpeg iconIMG_1880.jpg
image/jpeg iconIMG_1886.jpg
image/jpeg iconIMG_1894.jpg
image/jpeg iconIMG_1905.jpg
image/jpeg iconIMG_1908.jpg
image/jpeg iconV soteski se nahaja blato, ki je kot glina. Nekateri so z njim oblikovali tudi črke na skalah.
image/jpeg iconNastja je imela veselje, da je obložila njim sebe in mene :-)
image/jpeg iconIMG_1914.jpg
image/jpeg iconJah, tole bi bilo strašljivo, če bi se res sprožilo na nas.
image/jpeg iconGloblje kot greš v sotesko, bolj ozka je.
image/jpeg iconPrehod čez skale v vodi je ponekod malce težji.
image/jpeg iconIMG_1946.jpg
image/jpeg iconIMG_1949.jpg
image/jpeg iconKonec poti in možnost "tuširanja"
image/jpeg iconIMG_1953.jpg
image/jpeg iconIMG_1957.jpg
image/jpeg iconIMG_1964.jpg
image/jpeg iconIMG_1975.jpg
image/jpeg iconBazen v bližini drevesnih hišk - v bistvu direktno ob naši :-)
image/jpeg iconIMG_1980.jpg
image/jpeg iconIMG_1978.jpg
image/jpeg iconTole zdrži težo 3 zakonskih postelj, 1 stola in mize, 6 oseb in verjetno še več.
image/jpeg iconNotranjost hiške
image/jpeg iconIMG_1992.jpg
image/jpeg iconIMG_2031.jpg
image/jpeg iconIMG_2026.jpg
image/jpeg iconV primeru dežja ne vem kako je z morebitnim kapljanjem v notranjost.
image/jpeg iconZ avtom smo lahko pripeljali čisto do hiške.
image/jpeg iconRentanje opreme za vodne aktivnosti
image/jpeg iconIMG_1995.jpg
image/jpeg iconIMG_2015.jpg
image/jpeg iconIMG_2018.jpg
image/jpeg iconVečerja

10.8. - Pamukkale - "turška pravljica v belem"

Da smo tole "pravljico" doživeli je bilo potrebno kar nekaj vožnje, vendar se je izplačalo. V nadaljevanju nekaj slik na poti Saklikent Gorge - Pamukkale, potem pa slike in opis iz samega Pamukkale.

Slikovita pokrajina na poti Saklikent Gorge - Denizli (Pamukkale)

Na poti iz soteske Saklikent Gorge smo krenili v smeri za Denizli, da si ogledamo še znameniti "bombažni grad". Pokrajina do tja je prav zanimiva in razgibana - od nižjih planot do visokega gorovja, in ponekod z nešteto rastlinjaki (pridelovalci zelenjave). Bel obris na spodnji sliki predstavlja prvi pogled na Pamukkale.

img: 
image/jpeg iconIMG_1730.jpg
image/jpeg iconVse kar je belo so rastlinjaki (in ne hiše)
image/jpeg iconIMG_1797.jpg
image/jpeg iconIMG_1798.jpg
image/jpeg iconIMG_1799.jpg
image/jpeg iconIMG_1805.jpg
image/jpeg iconIMG_1811.jpg
image/jpeg iconIMG_2038.jpg
image/jpeg iconLepa razgledna točka SV od Fethiye (med Ankaya in Yuva)
image/jpeg iconIMG_2041.jpg
image/jpeg iconIMG_2070.jpg
image/jpeg iconIMG_2074.jpg
image/jpeg iconIMG_2077.jpg
image/jpeg iconPokrajina JV od Denizli (blizu Cukurkoy)
image/jpeg iconIMG_2080.jpg
image/jpeg iconIMG_2081.jpg
image/jpeg iconIMG_2082.jpg
image/jpeg iconNekaj KM-ov pred vstopom v Denizli
image/jpeg iconBel obris v ozadju - Pamukkale

Obisk Pamukkale

Pamukkale obišče ogromno turistov iz vseh vetrov. Avtobusov tu kar mrgoli in njim je namenjeno tudi ločeno parkirišče. Že ko se pelješ po cesti proti temu "bombažnemu gradu", opaziš maso turistov, ki kot čredica tavajo po osrednji poti terasastih apnenčastih tvorb. V bistvu izgledajo kot mravlje, ki so napadle kilogram razstresenega sladkorja. Resnično je tole pravi pravcati turistični biser in pravi naravni čudež. 

Pamukkale velja za termalno zdravilišče z obilo vročih vodnih vrelcev. Voda, ki že stoletja teče čez rob te planote, odlaga soli, iz katerih je nastalo ogromno, bleščeče belih stalaktitov, kataraktov in kotanj.

(Slika zgoraj: ob vhodu v Pamukkale)

Ob vhodu je nekaj manjših trgovinic s spominki in bar, notranjost področja pa je zapuščina bogate zgodovine (antično grško mesto Hierapolis) in pravega naravnega čudesa.

V poletnem času si je zaradi vročine težko ogledati celotno področje. Mene je oviralo koleno, punce vročina, tako da je zasluga za "posnetke antičnega predela" pripisati Markotu, ki je vzel pot pod noge. Odšli smo rdeči kot kuhani raki, vendar zadovoljni, da smo si uspeli ogledati Pamukkale. Slednjega res ne smeš prezreti, če se odpravljaš v Turčijo.

Slika zgoraj: zemljevid celotnega področja. Ob nakupu vstopnice (otroci gratis, odrasli 20 TL) hkrati ogled apnenčastih tvorb in Hierapolis.

img: 
image/jpeg iconIMG_2092.jpg
image/jpeg iconIMG_2093.jpg
image/jpeg iconIMG_2095.jpg
image/jpeg iconIMG_2096.jpg
image/jpeg iconIMG_2097.jpg
image/jpeg iconIMG_2098.jpg
image/jpeg iconIMG_2099.jpg
image/jpeg iconIMG_2100.jpg
image/jpeg iconIMG_2101.jpg
image/jpeg iconIMG_2103.jpg
image/jpeg iconIMG_2107.jpg
image/jpeg iconIMG_2113.jpg
image/jpeg iconIMG_2114.jpg
image/jpeg iconIMG_2116.jpg
image/jpeg iconIMG_2122.jpg
image/jpeg iconIMG_2124.jpg
image/jpeg iconIMG_2125.jpg
image/jpeg iconNekateri se namakajo, vendar to odsvetujejo
image/jpeg iconIMG_2144.jpg
image/jpeg iconIMG_2145.jpg
image/jpeg iconostanki gledališča v Hierapolisu
image/jpeg iconIMG_2151.jpg
image/jpeg iconIMG_2152.jpg
image/jpeg iconIMG_2154.jpg
image/jpeg iconIMG_2165.jpg
image/jpeg iconIMG_2166.jpg
image/jpeg iconIMG_2167.jpg
image/jpeg iconIMG_2168.jpg
image/jpeg iconIMG_2169.jpg
image/jpeg iconIMG_2170.jpg
image/jpeg iconIMG_2178.jpg
image/jpeg iconIMG_2183.jpg
image/jpeg iconIMGP2315.jpg
image/jpeg iconIMGP2317.jpg
image/jpeg iconIMGP2320.jpg
image/jpeg iconIMGP2322.jpg
image/jpeg iconIMGP2323.jpg
image/jpeg iconIMGP2328.jpg

11.8. - Na poti Denizli - Isparta, do Egirdiskega jezera

Turčija ni samo morje, v vročih poletnih dneh se je idealno zateči v višje ležeče lege ali obiskati enega od jezer v osrčju turških gorovij.

Egirdirsko jezero menda velja za eno najlepših in leži med  Burduskim in Beysehirskim jezerom. Voda je idealna za kopanje v top poletni sezoni (na višini cca 900-1000 m.n.v). Sami smo v njem malce zaplavali (ob 18h) le ob prihodu v mestece Egirdir, kjer smo imeli rezerviran penzion (Lale Pension). Voda mi žal ni delovala preveč čista, temperatura pa je bila primerna. Morda je temu bodrovala pozno-popoldanska ura, ko veter prinese malce nesnage na to stran polotoka, kamor smo prišli....

Lale Pension smo preverili po sistemu "prvi Google zadetki"  in ga rezervirali spet na Booking.com. Penzion je primeren za eno nočitev, čist in urejen. Fant, ki nas je sprejel in oddal sobo, je dobro govoril angleško in pojasnil vse, kar nas je zanimalo. Pravi, da imajo "biznis" od konca aprila do septembra in celo oktobra. Izven poletne sezone je precej pohodnikov, med poletjem pa seveda turiste, ki ostanejo le 1 dan ali morda dva. 

 

img: 
image/jpeg iconNa poti Denizli - Egirdir
image/jpeg iconNa poti Denizli - Egirdir
image/jpeg iconNa poti Denizli - Egirdir
image/jpeg iconNa poti Denizli - Egirdir
image/jpeg iconNa poti Denizli - Egirdir
image/jpeg iconNa poti Denizli - Egirdir
image/jpeg iconČez železnico, severno od kraja Isparta
image/jpeg iconNa poti Denizli - Egirdir
image/jpeg iconNa poti Denizli - Egirdir
image/jpeg iconEgirdirsko jezero
image/jpeg iconPogled na jezero is sobe penziona
image/jpeg iconIMG_2244.jpg
image/jpeg iconIMG_2247.jpg
image/jpeg iconIMG_2251.jpg
image/jpeg iconIMG_2264.jpg
image/jpeg iconIMG_2274.jpg
image/jpeg iconTerasa penziona Lale
image/jpeg iconIMG_2334.jpg
image/jpeg iconIMG_2275.jpg
image/jpeg iconTurški čas - kadarkoli in kjerkoli
image/jpeg iconGremo na kebab ! V pristno lokalno "oštarijo" :-)
image/jpeg iconIMG_2305.jpg
image/jpeg iconIMG_2302.jpg
image/jpeg iconIMG_2332.jpg
image/jpeg iconZajtrk pred odhodom iz penziona
image/jpeg iconIMG_2321.jpg
image/jpeg iconIMG_2324.jpg
image/jpeg iconIMG_2328.jpg

12.8. - Na poti proti severu (Istanbul)

Iz Egirdirja smo krenili proti Istanbulu (12-milijonskemu mestu), od koder smo poleteli domov.

10-urna vožnja na relaciji Egirdir - Burdur - Afyonkarahisar - Kutahya - Eskisehir - Bilecik - Kocaeli (Izmit) - Istanbul nam je odkrila nove čare Turške pokrajine, natančneje Marmare regije.

Samo za mesto Istanbul bi verjetno potrebovali vsaj 1 teden. Mesto je zares ogromno, saj predstavlja dom več kot 12 mio ljudem, poseben pečat pa mu brez dvoma daje njegova geografska lega na obeh straneh bosporske ožine. Skoznjo namreč poteka veličasten Bosporski most, ki povezuje Evropo in Azijo, samo mesto pa se ponaša z vrsto mošej, minaretov in palačami, bazarjem in še in še. Utrip mesta je prav svojstven. Začutiš ga že na avtocesti, na "azijski" vpadnici v mesto, ki ti odstira pogled na "betonsko džunglo", kasneje pa se izkaže, da je to le predmestje Istanbula.

Razen mostu in glavne modre mošeje nismo uspeli videti vsega ostalega, saj je bil naš prihod v Istanbul vezan izključno na letališče Atatürk Airport, od koder smo naslednji dan poleteli domov. Letališče mi bo ostalo v spominu predvsem po svoji velikosti, po vtisu, da sem v nakupovalnem centru in ne na letališču ter predvsem po visokih cenah (kava tudi po 12 TL oz. 6 eur).

img: 
image/jpeg iconNa poti Egidir-Istanbul
image/jpeg iconTurška JUMBO-manija ???!!!
image/jpeg iconTurški bencin ni poceni (dizl 3,55 TL/liter ali celo več)
image/jpeg iconNa poti Egidir-Istanbul
image/jpeg iconNa poti Egidir-Istanbul
image/jpeg iconNa poti Egidir-Istanbul
image/jpeg iconNa poti Egidir-Istanbul
image/jpeg iconNa poti Egidir-Istanbul
image/jpeg iconNa poti Egidir-Istanbul
image/jpeg iconNa poti Egidir-Istanbul
image/jpeg iconZanimiva palača pri mestu Eskisehir
image/jpeg iconZanimiva palača pri mestu Eskisehir
image/jpeg iconVožnja proti kraju Izmit (JV od Istanbula)
image/jpeg iconPred prihodom v osrčje Istanbula (okoliš Bakir Dagi)
image/jpeg iconIMG_2400.jpg
image/jpeg iconIMG_2401.jpg
image/jpeg iconPrvi pogled na Bosporski most
image/jpeg iconEna od mošej na "evropski" strani Istanbula
image/jpeg iconV smeri proti našemu hotelu (Grand Tahir Hotel; Booking.com)
image/jpeg iconproti letališči Ataturk
image/jpeg iconIMGP2298.jpg
image/jpeg iconna letališču AtaTurk (Istanbul)

Črna gora

Obisk nacionalnega parka Lovčen (Njegošev vrh) - november 2011

 

Do nacionalnega parka Lovčen smo na hitro skočili novembra 2011, ko smo se potepali po Bosni in Hrvaški (čas jesenskih počitnic). Več na pod-strani tukaj. 

 

Črna gora (jun 2004)

 

Način potovanja: letalo-letalo (Brnik-Tivat-Brnik)

    * Nastanitev: Apart-hotel Bella Vista (*****), Bečići, POL
    * Kopanje na plažah: Bečići - plaža As, plaža sv.Štefan
    * Mesto BUDVA
    * Mesto KOTOR
    * Kraj NJEGUŠI
    * Mesto CETINJE
    * Slike - razno

Za poletni dopust 2004 (26.06.-03.07.3004) smo se odpravili na črnogorsko obalo z nastanitvijo v kraju Bečići, cca 2-3 km stran od mesta Budve. Splošni vtis našega počitnikovanja lahko strnem v naslednjih točkah:

  • ljudje izredno prijazni, ustrežljivi in pozorni
  • čistoča v našem "apart-hotelu" več kot zadovoljiva, hrana pa tudi dokaj v redu (zajtrk + večerja)
  • morje čisto, plaže dolge, urejene in brez smeti (očitno jih pogosto "prečešejo" in odstranjujejo smeti)
  • pokrajina čudovita (splet hribovja, morja in ponekod tudi ravnin oz. nižjega hribovja daje zares pravi čar)

Poleg Bečićev, kje smo bili nastanjeni, smo obiskali in si ogledali mesto Budva, Kotor, Njeguši (rojstni kraj največjega črnogorskega pesnika, pisatelja in filozofa Njegoša), Cetinje in se kopali 1x na eni od najlepših plaž sv.Štefan. Do Budve nas je popeljal turistični vlakec in/ali tamkajšni taksisti, ostale kraje pa smo si ogledali v okviru enodnevnega izleta s predstavnikoma Kompas Ljubljana in Kompas Montenegro.

Več na stari spletni strani - klikni TUKAJ.