Predprvomajski Rovinj s kolesarsko turo (64 km) okoli Limskega kanala in testiranjem novega drona, 28.-30. april 2018
Za kratek predprvomajski oddih smo skočili v Rovinj, ki v tem času že privablja množice gostov iz vseh vetrov in ljubitelje kolesarstva. Za slednje je v tem delu Istre kar nekaj priložnosti. Z M. se na mojo željo odločiva za kolesarsko turo okoli Limskega kanala. Nazaj grede bi se z malo sreče lahko zapeljala z ladjico, vendar žal "taxi boat" fura bolj po sistemu "možda dođe u jedan sati, možda u pet..." Tako da nama ni preostalo drugega, kot da sva se ponovno zavihtela na kolo in vrnila po isti poti.
PREVOŽENA POT (#65km, 4'5h, skupaj 828 višinskih):
- v smeri Rovinj - Vrsar: start ob 9:12 Rovinj (Villa Monsena, Ul. Matije Vlačića Ilirika 21, 52210, Rovinj,) - Rovinjsko Selo - Šoriči - Brajkovići - po cesti ob Limskem kanalu - Kontija - Kloštar - mimo letališča Crljenka - po cesti Stancija Kapetanova - mesto Vrsar
- v smeri Vrsar - Rovinj ubereva bolj ali manj enako pot s tem, da ne peljeva mimo letališla Crljenka, ampak se usmeriva na spodnjo makadem cesto, ki vodi mimo piratske jame (žal nisva vedela, da je tu, oznake tudi nisva opazila), in se sčasoma priključi tisti cesti, po kateri sva vozila na poti proti Vrsarju. Pred vzponom se ustaviva na okrepčilni pijači v zalivu Lim Bay, do katerega iz glavne ceste skreneš po klancu navzdol.
Previdnost na cesti ob Limskem kanalu je na prvem mestu in moram priznati, da se pri vožnji navzdol kaj dosti nisem upala obračati glavo v želji, da bi ujela kak razgled na Limski zaliv. Na glavni cesti je namreč dokaj malo pasu na voljo za kolesarje, zato se moraš strogo držati bele črte in upati, da te previdno prehitijo mimovozeči avtomobili, motoristi in avtodomi (eden od AD me je kar drzno prehitel in se mi nevarno približal).
Ob cesti se ponuja nekaj razgledov (sem jih pričakovala sicer več), vendar je nevarno sestopiti iz kolesa, saj ni bilo opaziti odstavnih razglednih točk. Na celi dolžini poti se morda spomnim 3 postajališča za avtomobile z možnostjo kaj spiti ali kupiti domače oljčno olje, med njimi pa še najbolj zanimivo tisto, kjer so zgradili pristajalno stezo za drone.
Turca je bila kar dobra, meni morda malce "lažja"; ker sem si pomagala pri vzponih z mojim novim Ebike-om, Marko pa je itak kos takšnim in drugačnim vzponom.
