Španija

Galicija s pridihom Portugalske (Porto) ; 16.-23.julij 2018

 

Ko poklepetaš s prijatelji ob 20 let starem Portovcu in obujaš spomine na skupno potovanje v letu 1998 (cilj Expo98, Lizbona), ni za nas prav nič nenavadno, da v naslednjih dneh že preverjamo ponudbo letalskih kart, najdemo primerni termin in se odločimo za ciljno destinacijo - GALICIJO na skrajno SZ delu Španije.

Mene je prepričala in bi se v prihodnje z veseljem in brez pretiranega razmišljanja ponovno vrnila. Ob razmeroma nizkem (sprejemljivem) budgetu smo videli veliko, nekako pa sem dobila občutek, da nas tu ravno ne "ožemajo" preveč za denar (parkiranje, vstopnine za ogled lokalnih znamenitosti, ponekod pravi kulinarični užitki za malo denarja in ob velikih porcijah...). Če bi čas dopuščal, bi skočila še na otoke (z ladjico iz pristanišča Vigo na Illas Cies), preiskusila kakšno pohodniško pot (kot jo na tisoče "camino" pohodnikov), našla nadomestilo mrzlemu Atlantskemu oceanu, odkrivala skrite kotičke galicijske obale po zahodni in severni strani, in verjetno še kaj več ... 

 

Zemljevid pohodniških poti (Jakobova pot oz. El Camino de Santiago).

 

 

 

 

 

 

 

 

POVZETEK POTI:

  • Termin: 16.7.-23.7.2018 
  • Letalo: Rynair (Bologna - Vigo) 
  • Rent-a-car: Avis (Renault Clio);prevzem na letališču Vigo
  • Prevoženih: 1.542 km (v smeri urinega kazalca: Vigo - Pontevedro - Paseo Pedras Negras - Santiago de Compostella - Castro de Baroña - Cascada de Ezaro - Cape Finisterre - A Coruna - As Catedras Beach - Cabo Burela - Punta de Fucino do Porco - Las Medulas - Ourense - Verin - prečkanje špansko portugalske meje do mesta Porto - Viana do Castelo - Castro de Santa Traga - povratek v Vigo. 
  • TOP3 znamenitosti glede na videno in doživeto:

    Paseo Pedras Negras

    Santiago de Compostella - katedrala:

    Santiago de Compostella -  La Ciudad de la Cultura de Galicia)
     
    As Catedrais Beach (ob oseki !!!)

Ponedeljek 16.7. (prihod v mesto Vigo in namestitev)

Za izhodiščno letališče smo izbrali Bologno, ker je precej vplivalo na ceno letalske karte. V zakup smo torej vzeli , pač še nekaj dodatne vožnje in iz italijanskega letališča z nekaj zamude vzleteli ob 19:30 (predvideno ob 17:45). Pristanek v Vigo točno ob 22:00. Po prevzemu rent-a-carja na letališču se namestimo v preprostem hostlu (A Xesteira, 146 Avenida Castelao, 36690 Arcade), ki je več kot očitno obiskan predvsem s strani pohodnikov, ki romajo tod mimo. Kopalnica se sicer deli z ostalimi, sobe čiste, zajtrk pa samopostrežen v osnovni obliki, sicer pa v prikupno opremljeni kuhinji.

Torek 17.7. (mestece Pontevedro, sprehod po čudoviti obalni poti Paseo Pedras Negras in obisk mesta Santiago de Compostella )

Ob 9:30 odhod iz Arcade, prvi kilometri pa nam že ponudijo pogled na pohodnike, ki ubirajo korake po Jakobovi poti oz. El Camino de Santiago, prikupne kamnite hiške na stebrih (kašče), rimske mostove,.... Držimo se lokalnih, starih cest, ker je bolj verjetno, da opazimo kakšno lokalno znamenitost.

Sledi postanek v Pontevedre s sprehodom po starem mestnem jedru, nato pa mimo Playa de Lanzada, tipični primerek masovno obiskane plaže. 

Ustavimo se na Paseo Pedras Negras, kjer se sprehodimo po urejeni leseni potki s čudovitimi razgledi na razgibano kamnito obalo, coffe time v mestecu Padrone, nato pa ob 18h smer Santiago de Compostella, kjer se najprej ustavimo za ogled La Ciudad de la Cultura de Galicia,  v katerega so verjetno  vložili precej EU sredstev (kamen, ki se bohoti v vsakem cm2 stavbe).

V Santiago de Compostella si ogledamo veličastno katedralo, sprehodimo po mestu ter namestimo v hotelu Lux, kjer udobneje spimo kot večer poprej. Nahaja se v samem mestnem jedru in na"walking distance" do katedrale.

Sreda 18.7. (Castro de Baroña, vodni slap Cascada de Ezaro, Cape Finisterre):

Namesto hotelskega zajtrka, ki ga tudi nismo doplačali (8 eur/osebo), si privoščimo okrepčilni obrok v bližnji mestni caffeteriji, nato pa GPS nastavimo za povratek na obalni del, kjer se najprej ustavimo na Castro de Baroña in nato smer Cascada de Ezaro in Cape Finisterre.

Za spanje najdemo prikupno hišo sredi gozda (Casa Rural Costa Da Egoa), kjer nas preseneti obilna ponudba hrane za res malo denarja. Večerja za 17eur/osebo je vključevala predjed, glavno jed, sladico, 1 pivo in kavo. Pri glavni jedi pa poudarek na veliki količini okusno popečenega mesa (8 kosov za 2 osebi), soba (1+1) pa 64 eur z vključenim zajtrkom.

Četrtek 19.7. (do španskega Stonehedge-a" in stolpa Torre de Hercules v mestu A Coruna):

Danes prevozimoh400 Km v smeri A Coruna, kjer se sprehodimo do "španskega Stonehedge-a" in stolpa Torre de Hercules, vendar se nanj ne povzpnemo (3eur/osebo), ker bi morali čakati vsaj še 1h, saj spuščajo po skupinah za max 30min.

13:30 nadaljujemo pot po severni obali Galicije, da ulovimo pravi "timing" za oseko, ki odločilno vpliva na obisk spektakularne obale As Catedrais Beach. Dostop do obale in klifov vodi po stopnicah, vstopnine ni, je pa potrebna registracija, ki smo jo za skupino opravili kar ONLINE (vstop s QR kodo).

Pozno kosilo v bližnji restavraciji La Yenka Restaurant. 20:00, postanek v Cabo Burela za še en "spust drona" ter nočitev v hotelu Boa Vista, v kraju Viviero.

Petek 20.7. (dan v znamenju pohodništva /Punta de Fucino do Porco in krajši postanek na lokaciji rudnika zlata Las Medulas)

Vsak dan s prstom potujemo po začrtani poti (Google map), ki smo si jo skupaj skreirali.

Obisk rta Punta de Fucino do Porco, ki je prišel  na vrsto na ta dan, smo si verjetno predstavljali, da bo to nekaj, kar se ustaviš ob cesti in malce hodiš do tja. V bistvu pa smo porabili kar 2h če ne več, da smo po cikcak poti prišli do konca rta, kjer se sicer ponuja lep razgled na morje in okoliško obalo, na zadnji točki pa kot da bi se nekdo pohecal z nami...po stopnicah navzdol do skrajnega roba rta, kjer se ti na zadnji stopnički pred tabo "postavi" neka betonirana stena in...to je TO. No, vsekakor je pot zanimiva in po svoje vredna obiska, samo v vročem soncu obvezno na pot s plastenko vode in pokrivalom.

14:30: zapuščamo severno obalni del in vozimo proti jugu v smeri: Vilalba - Lugo - Ponferrada. 

Za kratek čas se ustavimo na lokaciji, kjer je bil nekoč največji rudnik zlata rimskega imperija. Ob prvem pogledu na mogočne rdeče gorske vrhove sem najprej pomislila, da sem prišla na divji ameriški zahod. Pravzaprav Las Medulas ni posledica narave, ampak v veliki meri posledica pohlepa rimljanov, ki so poceni delovno silo gnali v izkopavanje kamnitih predorov, da bi prišli do plasti zlata, ki se je skrival v gorskih usedlinah.

Nekaj zapisanega o Las Medulas -  TUKAJ.

Sobota 21.7. (mesto Ourense in skok na portugalsko stran do mesta Porto)


Po dolgem jutranjem spancu (spim do 10:30) krenemo v mesto Ourense, da si privoščimo zajtrk. Sprehod po mestu nam ponudi še nekaj priložnosti za foto posnetke.

Ob 13:30 krenemo proti špansko -portugalski meji (Ourense-Verin), potem ko se pri zajtrku odločimo da vendarle gremo še do Porta, ki simbolično zaznamuje motiv za naše skupno potovanje.

Mesto Porto ponovno očara, kot pred 20 leti: barvite hišice zgrajene na vzpetinastih terasah obrežja reke Duoro, veličastni most Ponte Luis, utrip uličnega dogajanja, ki ga ustvarjajo glasbeniki, prodajalci izdelkov domače obrti, umetniki, množice turistov, ki uživajo kulinarične dobrote obalnih restavracij....

Nedelja, 22.7. (Viana do Castelo, Castro de Santa Traga, povratek v Vigo)

Iz apartmaja v mestu Porto, moramo odhod iz mesta časovno zamakniti, saj zjutraj ugotovimo, da so nam ponoči vlomili v avto (razbita sprednja stranska šipa), kar ni terjalo za  nas materialno izgubo, zato pa smo izgubili 1-2h za urejanje formalnosti (prijava na policijo,menjava renta-a-carja na Avis afiliali v kraju Moreira.

Z identičnim modelom vozila pičimo v smeri Santuário de Santa Luzia. Gre za svetišče oz. poseben verski objekt, grajen v čudovitem bizantinskem stilu v kraju Viana do Castelo. Dostop z vozilom je enostaven po sicer malce vijugasti cesti, vendar moraš imeti malo sreče, da v času večjega obiska dobiš parking mesto čisto na vrhu. Do vrha pa menda vozi turiste tudi vzpenjača.

Pozno popoldan (ob 17:30) prispemo do mesta A Guarda, kjer se ustavimo za kratek čas, da si ogledamo keltsko utrdbo in vasico Santa Trega. Od tu se ponuja lepa razgled na Atlanstki ocean in sosednjo portugalsko obalo.

Nočitev pa tokrat presežek - v Hotel Axis Vigo, ki je verjetno prednostno namenjen za poslovneže in morda kongresni turizem. Z M. dobiva lepo sobo s predprostorom,v katerem se nahaja pisalna miza.


Poizvedba za obisk otokov Cies Island žal ne obrodi sadov, saj bi morali rezervacijo opraviti več dni prej (omejeno število sedišč na ladjicah).

Ponedeljek 23.7. (zadnji dan namenjen ogledu mesta Vigo - s turističnim busom)


Praktična odločitev, da si mesto Vigo ogledaš s turističnim busom, ker hoja po vseh teh točkah mesta bi bila precej utrudljiva. Na busu angleško voden ogled (slušalke) in 2 postanka po 10 min je bilo ravno prav za spoznavanje mesta.

Kampiranje v španskem Camping Los Batanes (julij 2008)

Julija 2008 smo na poti proti Portugalski (klikni TUKAJ) bili primorani zaradi dolžine poti narediti tudi nekaj postankov v Španiji. Ob odhodu iz kraja Cullero smo zavili na avtocesto A7 in A31 proti kraju Albacete. Tu smo se morali v popoldanskih urah odločiti kam naprej in kje prespati. Sredi mesteca Albacete se je Marko uspel priklopiti na internet in odkril lokacijo kampa Los Batanes.

Dodatni opis s slikami na: http://www.nastja.com/node/242

S prvim čarterskim letom na pred prvomajsko Mallorco (23.-27.april 2021)

V pričakovanju spomladanskega sproščanja preventivnih ukrepov (C-19), smo se v aprilu 2021 razveselili novice, da agencije že malo bolj pogumno ponujajo počitniške pakete. Mediji so dobili novo zgodbo, mi pa smo sedli na prvi čarterski avion za Mallorco z zeleno epidemiološko sliko.

Na otok smo prispeli organizirano preko turistične agencije, ki je pripravila poseben program za aktivne. 

SPLOŠNO O MALLORCI:

Mallorca je poleg Ibize, Menorce in Formentere eden večjih otokov v Balearskem otočju (špansko Islas Baleares). Je otok sonca, raj za pohodnike in kolesarje in tudi tiste, ki si želijo zgolj počitniški oddih na eni od znanih, dolgih plaž. Povedali so nam, da si otok lasti kar precej tujcev, bodisi zasebnikov, bogatašev (kot npr. Michael Douglas, Pierce Brosnan, Boris Becker, Antonio Banderas, Phil Collins, Lenny Kravitz ….) kot tudi razni investitorji v hotele in druge turistične kapacitete.

Središče otoka je Palma (glavno mesto), kjer je tudi največja koncentracija prebivalcev. Playa de Palma je plaža dolga 6km (od Can Pastilla do S'Arenal), najboljše pa si jo je ogledati kar s kolesom, s katerim lahko prevoziš lepo urejeno pot - tudi v smeri proti Palmi (midva sva naredila slabih 20 km). Pot je široka in posebej urejena za pešče in posebej za kolesarje in avtomobile, vendar morajo slednji upoštevati prilagojeno hitrost.

V času našega počitnikovanja je obalna cesta opazno samevala, prav tako pa tudi veriga nemalo hotelov, lokalov, pubov, ki samevajo zaprti zaradi posledic koronavirusa. Če pomislim na razsežnost nočitvenih, gostinskih, zabaviščnih, trgovskih in drugih kapacitet na tem področju, potem mora biti v normalni (nekoronski) poletni sezoni tu res živahno.

Mallorca je otok poln kontrastov, raj za kolesarje in pohodnike, katerim se ponuja 90 km dolga gorska veriga Serra de Tramuntana, ki smo jo obiskali tudi mi (2 pohodniška izleta). Najvišji vrh na otoku je Puig Mayor (1436m), ki pa je pod strogim nadzorom vojske, zato sam vrh ni dostopen oz. naj bi bil samo do neke višine.   

Na otoku je prisotna značilna sredozemska vegetacija, kar dokazujejo polja terasasto urejenih nasadov citrusov, oljk, mandljev….

Oddih na Mallorci je bil tokrat kratek (4-5 dni), zato pa ravno prav aktiven in po vseh koronskih mesecih zaprtosti hudo zaželjen. Pripravili so nam ogled glavnega mesta Palma, dva pohodniška izleta in obisk dveh gorskih vasic, ki ležita ob vznožju Serra de Tramuntana. Kar nam je ostalo prostega, smo izkoristili za najem kolesa in motorja ter manjše nakupe v tistih nekaj trgovinic, ki so že odprla svoja vrata (C-19).

V nadaljevanju opis dveh pohodniških izletov in opis obiska gorskih vasic Valdemosso in Soler.

 

Tole pa naša skupina :-)

 

Petek, 23.4.2021: Pristanek na Mallorci in popoldanski ogled glavnega mesta Palma

Po pristanku na letališču so nas razvozili do hotelov, ki so se nahajali nedaleč stran od letališča. Hotel smo imeli po sistemu "no name" in  nam je bil razkrit šele, ko smo se na letališču posedli na bus in se sestali s predstavniki naše turistične agencije. Lahko rečem, da je bil hotel soliden z malce slabšim nivojem hrane (predvsem večerje), kar preprosto moraš "oprostiti" ali bolje - sprejeti. So pač eni prvih hotelov, ki so nam v tem času odprli svoja vrata in lahko smo bili samo srečni in hvaležni. Hvaležni, da smo zdravi, da smo se lahko odpravili na pot, da lahko uživamo čare nove destinacije, slednje predvsem z pohodniškega vidika.

Ker smo torej izbrali "program za aktivne"; smo s prvo aktivnostjo začeli že kar na dan prihoda, in sicer s popoldanskim ogledom glavnega mesta Palme de Mallorca. Tu živi večina prebivalcev (več kot 0,5 mio prebivalcev, od skupno 890.000). Mesto je lepo, pečat pa mu daje predvsem mogočna gotsko- rimskokatoliška katedrala Santa María, pred katero je lepo urejen park dreves in umetno jezero.

Zapeljali smo se tudi mimo nekdanje borze La Lonja, kjer so se nekoč zbirali trgovci različnih dobrin. Vsekakor se je splačalo zapeljati tudi do gradu Castel de Beliver z lepim razgledom na obalni del mesta Palme in katedralo in se sprehoditi okoli palače Almudaina, danes v lasti španske kraljeve družine, ki velja za nacionalni spomenik.

Pot nas je zanesla še po mestnih ulicah, do mestne hiše in mestnega trga. Po daljšem sprehodu po mestu (14:30 - 19:15) smo se kar precej utrujeni vrnili v hotel, da se malce spočijemo in pripravimo na naslednji pohodniški dan.

Huraa!!

Sobota, 24.4.2021: Ogled gradu Castell Alaro in prvi pohodniški dan v gorovje Serra de Tramuntana

Po zajtrku se nas je skupina 7 pohodnikov + vodička s kombijem odpravila v smeri Palma - Alaro. Vozimo po precej slabi makadam poti do izhodišča Es Verger. To je lokalna gorska krčma, znana predvsem po ponudbi jagnjetine (logično zakaj toliko ovac naokoli) in se nahaja na polovici poti proti vrhu Puig de Alaró. Postreže nas stara, sključena mam´ca, ki kljub svoji starosti in utrujenosti ohranja nasmeh na obrazu, dobro voljo in streže gostom.

Pred Es Verger se nam pridružita 2 lokalna gorska vodiča, ki nas popeljeta do ostankov gradu Castell d' Alaro, do vrha katerega smo potrebovali cca 1h50min. Enostavna pot po gozdu, na vrhu pa nagrada v obliki lepega razgleda na pogorje Tramuntana. 

Nazaj grede nam vodič Albert pripravi presenečenje, saj malce skrenemo s poti in nadaljujemo po poti, po kateri pridemo do skalne votline. Najprej bi pomislil, da je pač manjša votlina, kjer bi se komot lahko skril kakšen slovenski medvedek. Pravzaprav je vanjo možno stopiti, le potrebno se je pošteno skloniti (manjši imamo prednost :-), narediti nekaj korakov, potem pa naenkrat stopiš na plano, kjer  uzreš tole:

 

Res prijetno presenečenje. Vrnitev v hotel z mislijo "kaj nas čaka naslednji dan", potem ko nas je vodnik Albert že seznanil, da bo naslednji pohodniški izlet "more beautiful".

 

 

Nedelja, 25.4.2021: Dopoldanski potep z motorjem (86km) in pohodniški izlet št.2 - tokrat na skrajni SV del otoka

Ker nam je bil dopoldan namenjen za prosto, sva se z možem odločila za 4-urni najem motorja

Tako sva se zapeljala mimo Palme proti zahodni obali do razgledne točke Mirador El Toro in zalivčka Cala del Mago. V kratkem času, ki nama je bil na voljo, sva naredila 86 km, potem pa se je bilo potrebno pripraviti za nov pohodniški izlet.

POHODNIŠKI IZLET št.2:

Tokrat so nas odpeljali na skrajno SV del otoka, do koder prevozimo 76km. Izhodišče nam je rt Cap de Formentor, kjer se nahaja pohodniško področje Escada de I'Amo Joan Cerda.

V hrib krenemo po urejeni serpentinasti poti, pri čemer nam vodnik ni dovolil ubirati bližnjic, saj bi s hojo izven urejene poti prispevali k rušenju, s kamni urejene, poti. Najprej sem pomislila, da se malo heca, ampak njegov pogled je bil dovolj zgovoren.

Na neki višini se je del naše skupine povzpel še cca 25min višje, pri čemer žal ne vem imena tega vrha.

V nadaljevanju pa je sledil lepši del poti, saj so se nam vedno bolj odpirali široki pogledi na strmo obalo polotoka in širno morje, dokler nismo prišli na pot nad barvitim zalivom Cala Figuera. Postanek za nekaj obveznih fotoposnetkov:

Po nekaj hoje nas vodnik opozori, da se približujemo nevarnejšemu delu sestopa. Gre za pot, ki sicer poteka ob strmi kamniti steni nad tunelom, je pa res bolj slabo zavarovana. Sama sem si drznila narediti nekaj sekund posnetka, dokler je bilo še varno stopati, potem sem izklopila telefon in vklopila raje razum, saj se je potrebno na delu poti po strmih stopnicah navzdol malce skoncentrirati in obrniti s sprednjim delom proti steni. Na YouTube sem našla posnetek, kjer je pot, po kateri smo hodili, res natančno posneta - za ogled videa kliknu TUKAJ.

Pohodniški izlet smo sklenili zadovoljni, z novo pohodniško izkušnjo, in prijetno utrujeni.

Ponedeljek, 26.4.2021: Obisk gorskih vasic Soler in Valdemossa ob vznožju Serra de Tramuntana.

Dan pred odhodom domov je bil tokrat namenjen obisku dveh gorskih vasih, ki ležita severno od Palme de Mallorce ob vznožju gorovja Serra de Tramuntana.

Najprej se zapeljemo do Port de Soler, slikovite vasice, ki leži ob razgibani SZ obali in je znana predvsem po zgodovinskem tramvaju iz leta 1913, s katerim smo se za priokus tudi malce zapeljali.

V vasici je dokaj veliko pristanišče, marina pa ponuja turistom tudi izlete v sosednje izlete. Lokacija te majhne obalne vasice je v svoji zgodovini pogosto igrala odločilno vlogo. Ker je bila vasica vesčas ločena od ostale Majorke s pogorjem Tramuntana, so si morale pretekle generacije močno truditi, da so prišle do vode. Zato se je med tem pristaniščem in ostalim delom otoka razvila močna trgovina z različnimi dobrinami, seveda po zaslugi zgrajene, 27km dolge železniška proga, ki povezuje Soler s Port-om z ostalimi kraji otoka.

Iz vasice Port do Soler nas vkrcajo na starinski tramvaj, s katerim se malce zapeljemo med nasadi pomaranč in limon. Področje namreč slovi po ugodnih razmerah za rast pomaranč in drugih citrusov. Nasadi so tipično terasaste oblike z namenom učinkovitejšega poljedelstva in opazili smo jih marsikje. Če na naših vrtovih tipično rastejo jablane, potem so tu pomarančne tista stalnica, ki jih najdeš celo v mestu.

Ob 13h se z busom zapeljemo naprej do gorske vasice Valdemoso, ki je očarala tudi poljskega skladatelja Friderick-a Chopen, pa tudi literarnike. Otok si je za svojo počitniško destinacijo izbral tudi Pierce Bronsan in Michael Douglas. Mimo hiše prvega se tudi zapeljemo, na kar nas opozori lokalni vodič, ki nas je spremljal na tem izletu. 

Valdemosa je tipična vasica kamnitih hiš, ki imajo pretežno zelena polkna, vhode pa okrasijo z raznimi nasadi zelenolistnih ali cvetočih mediteranskih rastlin, med katerimi tudi tukaj kraljuje bungevilija. Če se objema z drevesom limonovca, je sožitje še bolj dovršeno…