14.8.- 16.8. Polet iz Zagreba in eden prvih vrhuncev potovanja; druženje z Masaji in mesto Arusha

 

Torek, 14.8.:

Iz zagrebškega letališča smo ob 15:45 poleteli (tokrat prvič z letalsko družbo Emirates) proti Dubai -ju. Let Zagreb -Dubai, z vso potrebno asistenco prijaznih stevardes in več kot potrebnim udobjem, je minil prijetno. Glede na še en let, ki je bil pred nami, se je takole vredno potruditi, da malo zadremaš, ampak meni to nikoli ne uspe. Zato se seveda priklopim na zaslon, kot mnogi ostali. In "zaslonska ponudba" filmov, glasbe in iger je več kot dobra. Tako si lahko prebereš opise turističnih znamenitosti Dubai-ja, napovednik dogodkov, ponudbo duty free shoppinga, ali pa kloniš povabilu, da na letalu koristiš Wi-Fi (20 MB od free data), satelitski telefon (5 usd/min), pošiljanje email-ov in SMS ali po telefonu poklepetaš s sopotnikom, ki sedi nekaj vrst naprej. Ob 22:37 (37 st.) dočakamo pristanek v Dubai -ju, ob 02:50 pa že letimo naprej na krilih Fly Dubai do tanzanijskega letališča Kilimanjaro.

Sreda, 15.8.:

Po pristanku v Kilimanjaro (7:22) se naša afriška avantura prične, potem ko nas na letališču pričaka dogovorjeni vodnik. Ta nas, iz tanzanijskega letališča Kilimanjaro ob 8:50 odpelje prvim dogodivščinam naproti.

Pripelje nas v masajsko vas Olpopongi, ki se nahaja v pokrajini Tinga Tinga in je poimenovana po rastlini, ki jo sekajo in uporabljajo za gradnjo svojih kolib.

Masaji nas presenetijo s prikupno dobrodošlico na način, da zapojejo in odplešejo (bolje rečeno - odskakljajo) svoj ples, s katerim nam izrazijo svoje gostoljubje. Predstavnik plemena nam v razumljivi angleščini poda kratko predstavitev vasi, potem pa nas razdelijo v 4 kolibe za 2 osebi.

 

Kolibe, ki jih gradijo ženske, so presenetljivo stabilne, znotraj zelo temačne z ozkimi špranjicani, po površini okrogle in krite s slamo. Ponoči naj bi špranje zaprli s kakšno krpo ali oblačilom, da se prepreči vdor prahu, ki ga dviga veter. Ležišče je bilo dokaj udobno. Spali smo na kupu skrbno zloženega vejevja, prekritega s tanjšo žimnico in spalno vrečo.

Vasica je v bistvu zasnovana in opremljena za turiste. Prav tako so zgradili sanitarije s tušem in wc školjko. Seveda je treba pričakovati, da lahko v vsakem trenutku nekaj časa ne bo vode. Naša odgovornost je, da jo koristimo zmerno in po pameti, zato se ne odločim za umivanje glave.

Pred kosilom, ki nam ga pripravijo v vasici, se sami odpravimo na krajši sprehod okoli vasice. Z dronom, ki je še posebej navdušil moške, ženske pa so se skoraj razbežale, ugotovimo da gre za 10 kolib. 

Po že tako okusnem kosilu (riž z govedino, dušena zelenjava, bela polenta, zavitki podobni tortiljam, zelnata solata), se pošteno najemo še BBQ večerje ob tabornem ognju (piščančja in goveja nabodala, krompir, zelnata in kumarična solata, hrustljava pizza iz posebej tankega testa, nadevane iz svežega paradižnika, česen, začimb in še neke vrste zelenjave). In spet Masajsko petje s plesom...res so se lepo potrudili za nas.

Četrtek, 16.8.:

Zjutraj nam Masaji postrežejo s okusnim zajtrkom, kot smo ga vajeni sami (žemljice, maslo, marmelada, palačinke, vmešava jajca, kava). Po zajtrku se odpravimo na 1,5h urni (varni) trekking z masajskim vodičem, ki nas popelje na krožno pot, po kateri stopajo tudi ostale živali, saj nam pokaže stopinje zebre, slona in žirafe. Nekako smo sproščeni in z občutkom varnosti, čeprav med potjo opazimo stopinje in iztrebke slona, zebre in žirafe. Masajski vodič Freddy (ime nosi za turiste :-), nam celo pot ponudi zanimive informacije o uporabnosti rastlin, zgodovini, politiki, sedanjem življenju masajev.

Po prihodu nazaj nas Freddy popelje na obisk 99-letne masajske babice, ki je rodila 13 otrok. Skupaj s svojo vnukinjo nam ponudi pitje čaja, ki je mešanica ingverja, sladkorja in malo mleka. Poklepetamo o vlogi ženske, družine, pravilih masajske skupnosti.... Ob 13h nam postrežejo s kosilom.... Spet okusno.

Ob 14:30 smo že v smeri za mesto Arusha. Tu nas spet prevzame prijazni možak, da nam razkaže mesto Arusha. Ogledamo si muzej draguljev / dragih kamnov THE TANZANITE EXPERIENCE in doživimo utrip mestne tržnice, kjer čudežno delujeta besedi "alpana sante" (ne, hvala). Mesto samo je sicer siromašno, skromno....in presenečena sem bila, ko nam je vodič pokazal na stolpnico, na vrhu katere in sredi vse te preproste mestne infrastrukture kraljuje hiša, ki si jo je dal zgraditi lastnik prej omenjenega muzeja Tanzanita.

Sledi nastanitev v hotelu, kjer pa nas tokrat razočarajo z večerjo. Po enournem čakanju prejmemo prepečenega piščanca in mrzel pomfri.