Jesenski čas nam je (bil) letos že tako naklonjen z lepimi sončnimi dnevi in zakaj si ga ne bi podaljšali še za nekaj pravih sončnih dni s plavanjem v morju. Poletna Norveška nam je širokosrčno ponudila najboljše vremenske razmere in obilo možnosti za aktivno odkrivanje osupljivih lepot norveške narave. Pa vendar prija tudi malce lenarjenja pod toplim soncem, plavanje v morju in se prepustiti vodenim ogledom na izbranih izletih.
Odločitev za Egipt je prišla kot sklep po hitrem pregledu turističnih ponudb ob ključnem pogoju, da se na izhodiščno letališče tokrat ne vozimo v sosednje države. Ponudba Kompas Holidays (hotel + letalo) je bila sprejemljiva:
Več v nadaljevanju.
Po ponudbi M-Holidays smo izbrali hotel Sharm Resort hotel iz verige Red Sea Hotels (www.redseahotels.com), ki se z razpoložljivimi kapacitetami (plaža, restavracija, animacija, ponudba hotelskih trgivinic) povezuje s hotelom Sharm Plaza. Kljub 5* (po naših kriterijih za 3-4*) lahko rečem, da je to povsem običajni hotelski kompleks, ki ti nudi več kot zadovoljivo ponudbo. Ponudba hrane (all incl.) je v redu, ni pa kakšnih hudih presežkov in tudi ponudba dneva je bolj ali manj podobna naslednjemu dnevu. Zahtevni gurmani bi verjetno zapisali svojo kritiko, meni osebno je zadostovalo, da je bilo na voljo dovolj pisane (sveže ali skuhane) zelenjave, stročnic, jedi iz žara... pogrešala sem le sveže sadje, zato sem bila tista, ki sem posegala po sadnih dekoracijah na preveč sladkih tortah in pecivu. Obljubljeni Wifi sicer ni deloval, zato je praktična rešitev, da že na letališču opraviš nakup SIM kartice (Orange SIM kartica s prenosom podatkov za 16 GB je omogočala odlično delujoč Wifi).
Hotelska ponudba se seveda kaj hitro razširi preko zaposlenih, ki ti na plaži in v okolici ponujajo snorkling izlete, večerne zabave z izbranim večernim menujem proti doplačilu (1x smo izbrali libanonsko večerjo za le 5€ na osebo), masaže in ... celo usluge Dr.Fish (terapija telesa z ribicami, ki ti menda zgrickajo vso odvečno kožo in si spiljeno prerojen). No 3.dan sva klonila ponudbi paketa 2x2 masaž za 30min in od cene 25€/osebo (1.dan) prišla na ceno 15€/osebo. Ja, v Egiptu se ne sme pozabiti na čar barantanja in presrečni so, da si vzameš čas za pregovarjanje in pogajanje. Imajo tisto osnovno vrlino prodajalca, ki začne prodajati ob prvem "ne".
Potem, ko naju mladenič na plaži zaplete v pogovor in nama začne ponujati še potapljaško izkušnjo, se najprej upiram. Pa ne toliko zaradi dejstva, da ti želijo spet nekaj prodati, kot bolj iz mojega (zmotnega) prepričanja, da to ni zame, da je nevarno, da ne bom znala... In me je takoj začutil.
Ponudi mi najprej poskusni potop z jeklenko v bazenu, da preiskusim dihanje z ustnikom in jeklenko na svojem hrbtu. Kar je bilo seveda povsem enostavno, ni pa bilo tistega preiskusa, ko se ti zaradi globine pojavi pritisk v ušesih.
S tem sem se soočala nekaj ur kasneje, saj sva potrdila in vplačala tisto slabo urco od priprav do prihoda iz globin. Opreme je kar nekaj, predvsem pa je zelo težka, zato so mi fantje vse skupaj nesli do plaže. Pred tem so nama podali samo še nekaj osnovnih smernic potapljanja in znakov pod vodo. Ko sem se z vso težo opreme potopila pod vodo, me je moški kar nekaj časa (morda 2 min) držal pod vodo, verjetno zato, da sem se navadila vse opreme in ujela svoj umirjen ritem dihanja z dihalko. Po navodilih sva se z M. prijela za roki, on pa je zaplaval nad nama, da naju je postopoma spuščal v globino. Roke niso smele iti po svoje, zgolj noge, saj bi se sicer hitreje zadihala in bi vplivalo na dihanje. Kaj kmalu (po 2m) sem že začutila tisti neprijeten ušesni pritisk in sem takoj pokazala znak, da bi šla gor, mojster mi pokaže znak, da naj se primem za nos in pihnem. Sprva malce nerodno, vendar mi je hitro uspelo sprostiti napetost v ušesih in sem plavala naprej, občasno pa sem le še nekajkrat nežno pihnila skozi nos in je šlo. Šli smo globlje in nekako sem se hitro sprostila, ubrala ritem dihanja in poskušala čim manj opletati z glavo, rokami ... tam spodaj smo bili cca 20-30 min in vsa moja pozornost je bila vsaj prvo tretjino časa usmerjena v lastno dihanje in bolj ali manj uspešno izenačevanje pritiska. Potem sem se sprostila in svojo pozornost usmerila tudi na lepote koral in ribe.
Moja prva potapljaška izkušnja je bila vsekakor pozitivna in jo toplo priporočam.
Soho je zabaviščno-nakupovalno središče, ki zares zaživi šele v večernih urah. Od našega hotela oddaljen 9km, ga je najbolj primerno doseči s taxijem. Po danem nasvetu smo se sprehodili do izhoda iz našega hotelskega resorta in se odločili za prvega voznika, še danes pa nisem povsem prepričana ali je bil pravi taksist ali ne, saj na vozilu nisem opazila oznak. Za vožnjo do Soho Square (9 km) smo plačali 200 EGP (10 €), za nazaj pa 150€, ko smo se usedli v modro bel taxi.
Za dostop na ulično promenado Soho Square je potrebno mimo kontrole, kjer ti pregledajo vsebino torbice. In potem se mirno sprehodiš po ulicah mimo pisane ponudbe trgovin, pubov, vse do osrednjega parka, kjer ob polni uri (prišli ob 20:30) vklopijo vodni show Dancing Fontaine. Lepo, vendar že videno v Dubaju, s katerim se vsekakor ne morejo jih kosati.
V okolici kaj dosti drugega kot ulične slikarje, glasbenike, prodajalce sladkih jedi in ponudnike šiš, ni videti. 2h je bilo dovolj.
Naša SLO predstavnica nas je v večernih urah (ker podnevi je mesto dobesedno mrtvo) najprej popeljala do enega tipičnih bazarjev, ki samevajo ob glavni cesti prosti staremu delu Sharm el Sheik-a in odkrito priznala, da imajo z njimi dogovor (beri in razumi: provizija za dostavo turistov ).
Povzemam pa še nekaj informacij, ki smo jih dobili na busu preko naše predstavnice, ki nas je popeljala po mestu Sharm el Sheik:
Ogledali smo si 3 mošeje: El Salam (ki so jo zgradili samo v 30-ih dneh za predsednika Abdel-Fattah al-Sisi), Al Mustafa Mosque in Al Sahaba Mosque, ki je ena najbolj znamenitih in mogočnih.
V programu pa je sledil še obisk trgovine z začimbami in parfumi Mr. Herbs, ki se nahaja nasproti AlSahaba mošeje. Ponudba je pestra, zato se odločiva, da če že pustimon nekaj denarja v Egiptu, potem je vsekakor bolj vredno, da ga nameniva za začimbe, čaje in dva parfuma, v vrečko dodam še mentol v obliki kristalov, saj me je presunil močan vonj iz kozarca, ki so nam ga dali vsem za povonjati. V kozarcu vroče vode je prodajalec raztopil samo za majhen delček mentolovega kristala (v velikosti polovice arašida). Ko se ta raztopi v vodi, so hlapi tako močnega vonja, da je vsakega skoraj vrglo nazaj. Zadeva je primerna za inhalacije v primeru dihalnih obolenj, vnetega grla in kašlja.
Tako kot Soho Square, smo se en večer sami zapeljali še do Naama Bay-a (cca 7 km stran od našega Sharm Resort Hotel).
Taksisti so kot vsi ostali seveda pravi lisjaki. Postavijo ti neko ceno in obljubijo, da te pridejo nazaj iskat (seveda, prav tam ob tej in tej uri bo čakal na nas, z našim vnaprejšnim plačilom). Seveda je vedno pravilo; znižuj ceno in plačaj samo v eno smer. Če smo do Soho Square (cca 9km) plačali 200 EGP (cca 10 €), smo tokrat do Naama Bay (7 km) se spogajali za 140 EGP (7€).
Naama Bay je predel Sharm el Sheika, za katerega bi pomislil, da so se na eno mesto spravili prav vsi, ki tako ali drugače ustvarjajo nočni utrip mesta (gostinski lokali, pubi, kadilnice šiš, trgovci....). Ni enega tekočega metra, kjer pred tabo ne skoči nekdo in te prepričuje, da ima najboljše spominke, obleke, šiše, plavalne pripomočke, začimbe, sadje, nakit, hrano, igrače.... Povrh vsega začinijo svojo prisotnost na glavni promenadni ulici še z močno navito glasbo iz zvočnikov in vide-i na uličih ekranih.
Pravi nočni živ-žav.
Med vplačanimi izleti je bil tudi poldnevni izlet v nacionalni park Ras Mohammed, ki leži na repu Sinajskega polotoka, da se podamo na snorklanje. Območje parka obsega 480 kilometrov neokrnjene obale in tisto, kar smo lahko videli s čolna, je bila pravzaprav mešanica kamnitega sveta in prostranih puščavnih površin.
Pobrali so nas iz cca 3 hotelov in imeli kar lepo skupino. Teh je bilo na naše presenečenje še več, saj smo v marini opazili še veliko drugih motornih čolnov, kar dokazuje da so lokalci iz tega naredili dober biznis. Režim imajo dobro postavljen in vsak lokalni vodiči je odgovoren za svojo skupino, ki jo vodi do ladje z lastnim imenom. Po njej so nas tudi klicali, ko smo bili vsi v vodi (npr. Gazalla III).
Z nami je šla tudi lokalna vodička, ki nam je sicer v zadovoljivi angleščini pojasnila potek izleta (2 postanka, kosila in 3.postanek za še eno snorkljanje ali počitek na ladji). Vsakemu so dali, kar je potreboval (masko, plavutke, rešilni jopič in skupaj smo v vodi izgledali kot omamna vaba za kakšnega morskega psa :-). Brez heca, tudi v teh vodah bi se lahko pojavil, na njegov račun pa se je pohecal tudi naš potapljaški vodnik na ladji, ko nam je pojasneval pravila uporabe opreme, skakanja v vodo, plavanja v skupini in pokazal osnovne znake za sporazumevanje v vodi. Eden med njimi je tudi znak za "opazil sem morskega psa" (stegnjeni prsti nad glavo) in potem nam je rekel. "Then you can say goodbye to your group" :-). Smešno, res....
Izlet je bil predvsem prijetna popestritev počitnikovanja v Egiptu in priložnost za druženje, glede na videno "pod vodo" pa bi lahko rekla, da so bili koralni grebeni na plaži našega hotela podobni, če ne celo lepši - seveda tudi ob dejstvu, da smo tam plavali v nižji globini.
So pa nam ponujali še podobni izlet, vendar na otok Tiran.
Tovrstno zabavo sta si privoščila Marko in Kaja, jaz sem to idejo raje opustila, potem ko sem med informacijami o tem 2-3 urnem izletu prebrala, da ni primeren za tiste, ki imajo težave s hrbtenico. No, menda je bilo zabavno. Kaja (15,5) se je tudi sama preiskusila v vožnji štirikolesnika, mlajši otroci morajo biti v spremstvu staršev oz. v dvojicah 1odrasel + 1otrok. Oblačila so primerna dolg rokav in dolge hlače, zaprta obutev, sončna očala in ovratna ruta (puščavski prah). Cena za par (najem enega štirikolesnika) je bila 35€.