Potep po Istri: razvajanje v Vili Štefanija (Barban), obisk filmskega mesteca Motovun s toskanskim pridihom, vzpon na zvonik v Labinu in kopanje v Rabcu - 19.-21. junij 2020

Ko se po delovnem tednu prepustiš presenetiti s (pred)rojstnodnevnim darilom, je nekaj najlepšega. Dragi moj se je odločil, da me odpelje v JV del Istre z nastanitvijo stran od obale - med gričke, kjer se na višini 189m skriva Vila Štefanija (Puntera, Barban) s čudovitim razgledom na Raški zaliv, kjer se reka Raša izliva v morje. Razgledi sežejo vse do otoka Cres in Lošinj.

Predvsem je tale nastanitev primerna za vse, ki dejansko želijo biti na samem in jim ni pomembno, da imajo le "korak do morja". Vila ponuja prenočitev max 15 osebam . Na voljo je 5 dvoposteljnih sob, ki nosijo ime po babicah iz Puntere (najina je bila Luca) in 2 luksuzni suiti, ki pa sta poimenovani po prepoznavnih vinih - teranu in malvaziji, ki se je seveda znašel tudi pri najini večerji ob bazenu. Vse sobe so obrnjene proti bazenu in z zavidljivm razgledom na zaliv, kar je vsekakor ena od dodanih vrednosti objekta.

Naj seveda poudarim tudi zelo okusno hrano, prijaznost lastnice, pa mir, ki je bil v tem času (po razglasitvi konca epidemije s korona virusom) še toliko bolj opazen. Človek bi tu kar ostal. V času epidemije bi to bila idealna destinacija za delo "od doma", sploh če bi ta dom za čas 2-3 mesecev lahko bila kar tale Štefanija :-).

Seveda pa se je treba tudi malce pretegniti in obisk Istre izkoristiti še za kaj več kot poležavanje. Glede na samo lego, sva izbrala za ogled 3 lokacije: Motovun, Labin in Rabac. Do tja sva sicer naredila en večji krog mimo luke Trget.

Trget je ribiško naselje v Raškem zalivu, ki po svoji podobi žal ni preveč privlačno. Nekoč je bilo to pristanišče za trgovanje in prevoz s premogom. Verjetno se danes ljudje tu ukvarjajo predvsem z ribištvom in v manjši meri s kmetijstvom, saj sem med vožnjo opazila kar nekaj nasadov. 

Pravo nasprotje in biser je Motovun. Srednjeveška vasica na vrhu griča (277m), znano po tartufih in mednarodnem filmskem festivalu v mesecu juliju, je vsekakor vredna obiska. Skoraj ni obiskovalca (predvidevam), ki na vrhu Motovuna ne bi izkoristil priložnosti, da posede v tamkajšnem gostinskem lokalu in se med pitjem osvežilne pijače naslaja nad neskončnimi razgledi na dolino reke Mirne, vinograde in gozdove.

Če ste že v Motovunu, se skoraj morate odločiti tudi za sprehod okoli obzidja iz 13.-14.stoletja (25 hrk/osebo), kar je plačljivo. V vstopnici je zajet ogled Art galerije "Pet kula" in sam sprehod po obzidju.

Okoliš je znan po gojenju in predelavi tartufov. Slednji so se na krožniku znašli tudi v Vili Štefanija, na poseben način - kot sušeni lističi brez tistega značilnega, močnega vonja in okusa. V Motovunu sem se odločila za nakup zmletih tartufov (v embalaži kot solnica) in namaz iz tartufov. Ker tistih suhih tartufov v lističih trenutno niso imeli v prodaji, mi je lastnik trgovinice "Benčič Truffles" prijazno ponudil možnost, da mi jih pošlje tudi po pošti (spletni nakup na www.bencic-truffles.com).

Motovun pa je znan tudi po rojstni hiši Maria Gabriele Andretti-ja, ameriškega dirkača Formule 1, ki so mu na Motovunu posvetili spominsko sobo, v kateri se predvaja njegova video predstavitev, razstavljenih pa je tudi nekaj njegovih osebnih predmetov.

Vreme nama je bilo v petek in soboto kar primerno naklonjeno, tudi z nekaj dežja, ampak kopanje v morju nama ni ušlo. Za ta namen sva se ustavila v Rabcu, na plaži pred hotelom Mimosa (Valamar).

In potem se nama je na poti, med iskanjem možnosti za kosilo, ponudil še Labin, kjer sva si izbrala restavracijo Kvarnel, obisk za zaključila z vzponom na mestni zvonik.

Kot običajno me je ponovno prevzelo tisto navdušenje, da v fotoobjektiv ujamem nekaj tiste preproste lepote starih istrskih mest, ki še posebej zažarijo v objemu cvetočih grmičkov ali zasajenih lončnic domačinov:

   

To je bil res prijeten  zaključek tedna v Istri, ki dokazano ponuja še veliko možnosti za umirjen oddih ali bolj aktiven (moja želja: kolesarjenje po Parenzani).