4-dnevni (aktivni) oddih v Goriški regiji z nastanitvijo v Logu pod Mangrtom in potepom po okoliških poteh doline Soče, 17.7. - 21.7.2020

Naše turistične bone, ki so nam v letu 2020 podarjeni od države (Covid-19), smo investirali v odkrivanje biserov, ki jih ponuja dolina Soča. Za štiridnevno nastanitev sem nam rezervirala apartmajsko hišo Encijan v Logu pod Mangrtom, ki je odlično izhodišče za pohodniške in kolesarske ture, nenazadnje pa z avtom hitro dosežeš Bovec, Kal-Koritnica (ob reki Koritnica trdnjava Kluže), Lepena (vzpon do Krna in istoimenskega jezera), vas Soča (kampiranje), Trenta vse do izvira Soče.

Apartma Ecijan se odlikuje tudi po tem, da imajo pred hišo bazen s čudovitim razgledom na gore, vendar je bilo vreme  žal premalo toplo za namakanje v bazenu, itak pa so ga imeli pokritega.

Nekaj zanimivosti Loga pod Mangrtom in vse, kar mu daje turistični pečat objavljam preko spodnje slike iz prospekta lokalnega turističnega društva:

V 4-ih dneh smo izkoristili vsega po malem (podstrani spodaj), nekaj pa bomo pustili še za naslednje priložnosti ob odkrivanju naše lepe Slovenije.

18.7.2020 - Kolesarski dan z vzponom na Mangartsko sedlo (2062m - Marko) oz. Koče na Mangrtu (1906 m - Mojca)


 

Prevožena kolesarska pot (vzpon 17km/sum 34km, 4h in 1274 višinskih metrov): Log pod Mangrtom (632m.n.v.) - Strmec na Predelu - Koča na Mangrtskem sedlu (1906 m).

Zaradi idealne lokacije apartmajske hiše Encijan, sva na kolo skočila kar izpred hiše in že po prvih metrih takoj občutila rahlo vzpenjajočo cesto vse do vasi Strmec, kjer se cesta začne vzpenjati do razcepa za Magrtsko sedlo in seveda do samega vrha.

Vreme je bilo idealno (oblačno z nekaj sramežljivmi sončnimi žarki), med potjo pa tudi malce rosenje dežja (2x), kar ni bilo moteče. Je pa potrebno imeti v takih razmerah pri sebi, sploh če rineš na dvatisočak, zložljivo vetrovko oz. nekaj toplega (dolg rokav). Sama sem se primerno oblekla (kratek rokav + kolesarski rokavniki + vetrovka + visoke nogavice, da sem si jih lahko zavihala preko kolen, ker pač dolgih kolesarskih hlač nisem imela). Pri spustu pa me je precej mrazilo v roke, zato bi mi prav prišle prave rokavice (ne kolesarske), saj je bilo na vrhu 6st, v dolini pa 17st. Pa pogrešala sem svetilko, saj na poti prevoziš tudi cca 4 tunele, med katerimi je en kar daljši in voziš nekaj časa pravzaprav po čisti temi.

Na cesti je bilo srečati kar nekaj kolesarjev (tudi italijanskih) vseh starosti, moteči so morda le motoristi in tistih nekaj avtomobilov, na katere je potrebno biti pazljiv predvsem na serpentinastih ovinkih. Je pa prav, da na tej cesti pobirajo za motorna vozila ekološko takso (5€).

Moj prvi kolesarski vzpon po Mangartski cesti sem dosegla z e-bikeom, ki mi je vsekakor pomagal na poti, zato toliko več občudovanja in pohvale vsem ostalim, ki se tja gor odpravijo z navadnim kolesom. Prav do vrha nisem prišla, saj je cca 200m pod vrhom cesta bila zaprta z rampo (zaradi nevarnosti kamnitih plazov, kot mi je povedal en kolesar), sem pa dosegla zato Kočo na Mangrtskem sedlu (1906 m).

Zanimivost na poti je viadukt Predel, ki ga je leta 2000 popolnoma uničil kamniti plaz in sedaj lepo kraljuje nad Mangartskim potokom.

Za kosilo smo se odpravili v Bovec, na poti pa izkoristili za kratek postanek in ogled Trdnjave Kluže.

19.7.2020 - Pohodniški dan in vzpon do Krnskega jezera (1.391 m)

Spominjam se vzpona na Krn v letu 2013), ko smo Krnsko jezero občudovali iz višine 2.244m. Danes pa smo ga dosegli iz smeri Lepene (odcep pri vasi Soča) in imeli možnost, da ga doživimo "na dotik". Voda je primerno hladna, kopanje pa seveda prepovedano.

  • Izhodišče: Dom dr. Klementa Juga (700m) 
  • Cilj: Dom pri Krnskih jezerih (1385 m) in Krnsko jezero (1391 m)
  • Višinskih (prehojenih) metrov: 834m 
  • Prehojeno: 12km, 
  • Čas hoje: SUM 4h 26min (vzpon 2h 10min + 30 min do jezera in nazaj)

Druge planinske poti v Krnskem pogorju (klikni na sliko za povečavo):

Hoja je zmerno naporna in označena (primerno tudi za mlajše otroke). Na današnji dan (nedelja) je bilo na tej poti in tudi na vrhu kar precej pohodnikov. Težko pa je seveda vedeti, ali je razlog temu pripisati dnevu v tednu ali morda temu, da je bilo med pohodniki tudi precej takih, ki so se enako kot mi, odloćili vnovčiti "Covid-19" turističe bone v tem delu Slovenije. 

Za kosilo smo se odločili, da kar sestopimo iz vrha. Zapeljali smo se vse do Trente, kjer smo si privoščili okusno kosilo v Gostilni Metoja, od katere te loči le 20m do manjšega zalivčka ob reki Soče.

20.7.2020 - Dan za rafting po Soči in kolesarjenje (Log pod Mangartom - Bovec - Čezsoča)

Na lep sončen dan smo šli malce "vsak po svoje". Mož se je s hčerko odpravil na rafting pustolovščino po Soči, jaz pa sem se odločila, da skočim raje na kolo in raziščem okolico (25km).

Iz Loga pod Mangrtom v smeri Bovca se mi je kar vriskalo, saj je šla cesta ves čas navzdol. Skrbelo me ni, saj sem vedela, da grem nazaj z avtom :-). No, pa kljub temu se klancem navzgor nisem mogla izognit.

Zapeljala sem se do Kal-Koritnice, od koder je lep razgled z mostu na reko Koritnico, pa malce mračen pogled na množično vojaško pokopališče padlih v I. svetovni vojni. Pot me je vodila mimo Bovca, kjer sem brez uspeha iskala kolesarsko pot, opisano v zloženki, ki sem jo dan poprej vzela v TIC Bovec.

Zato sem se zapeljala do kraja Čezsoča, kjer sem se ustavila na Mostu čez Sočo s čudovitom razgledom na reko. 

Še en prijetno aktiven dan, ki ga v Bovcu in okolici res ni težko splanirati.

21.7.2020 - Z gondolo na Kanin in krožna tura do Prestreljeniškega okna (2391m) in Doma Petra Skalarja (2260 m)

Na zadnji dan našega 4-dnevnega oddiha v Logu pod Mangartom sva se z možem odločila še za vzpon na Kanin. Seveda z gondolo (20€/osebo - povratna), na vrhu pa sva naredila krožno, zmerno zahtevno pohodniško turo od Prestreljeniškega okna (2391m) do Doma Petra Skalarja (2260 m).

Okno je res vredno vzpon. Skozi okno prijetno pihlja, pogled pa ti seže na italijansko stran in na našo lepo SLO hribovje. Na vrhu je bila v tem času Ferata Prestreljenik zaprta, je pa vsekakor dovolj plezanja po tem visokogorskem Krasu, če ob sestopu kreneš desno še do Doma Petra Skalarja.

Na tej poti je potrebno kar malce previdnosti, saj je na poti presenetljivo veliko manj ali bolj globokih brezen in zanimivih kraških pojavov, ki se kažejo globoko v jamah, kjer še vedno leži nekaj snega.

Kdo bi si mislil, da tale krožna pot terja le 5km dolžine, zato pa 3h40min hoje s tistim 20min postankom pri Oknu.