´

Dan za izlet z ladjico, ki sem ga v Kamari-ju vplačala pri predstavnici agencije Kompas. Zaradi koronavirusa, imajo v tem času ladje predpis, da lahko zasedejo max 60% svoje kapacitete. Kljub temu in vsesplošnemu padcu turizma (Covid-19), se nas je nabralo kar nekaj, ki smo se odpravili do kaldere.

Najprej so nas zapeljali do 450 let starega otoka Neo Kameni, ki je najmlajši otok na Mediteranu. Na njem se nahaja še aktivni vulkan, okoli katerega smo se tudi sprehodili. Dokler nas turiste vodijo na takšna mesta, bo že varno, sem si mislila. Sicer pa menda seizmološke meritve na tem otoku izvajajo redno (smo opazili naprave), na ta način pa lahko napovejo potres za 1 mesec do 1 leta vnaprej, kot sem razumela iz povedanega.

Ker gre za geološki narodni park, je potrebno dodatno plačilo (fee 2€/os.). Do vrha, ki je označen s kamnitim stebričkom na višini 128 m.n.v., je cca 20min hoje (zaradi vročine obvezno pokrivalo, voda in primerna obutev). Otok Neli Kameni je center kaldere (vulkanski krater zalit z morjem). V zadnjih 200.000 letih je bilo cca 12 močnih vulkanskih izbruhov, med njimi Minojski izbruh (1650 let pred našim štetjem), ki je bil največji na svetu in je izoblikoval današnji Santorini. V več 100.000 letih je vulkan bruhal večkrat (zadnji izbruh l.1950) in danes je opaziti več plasti, ki so se na površju nabirale v vsem tem dolgem obdobju. Od vulkanskega materiala je znan plovec, vulkanska kamnine večinoma bele barve, ki so ga uporabljali že v rimskem obdobju.

Z ladjico smo nadaljevali do otoka Palia Kameni, kjer smo imeli krajši postanek v za kopanje v morju. Nekateri so zaplavali do termalnih vrelcev (Hot Springs Palea Kameni), kjer je voda vrelcev sicer pomešana z morjem, vendar doseže temperaturo tudi do 30 stopinj. Posebej seveda opozorijo za koga ni primerno kopanje (nosečnice, osebe s srčno-žilnimi obolenji ipd.) in pa seveda, da za to priložnost kopalci izberejo črne oz. temne kopalke, saj rdeča barva vrelcev pušča na koži svoje sledi, svetlejši odtenki blaga pa se razbarvajo. In res sva to opazila tudi sama, na beli posteljninin v najinem studiu (ker s tuširanjem očitno tudi ne spraviš vse barve iz kožnih por) in pa na mojih sicer črnih kopalkah, na katerih so drobne bele pikice postale rožnate, pa sploh nisem zaplavala čisto do vrelcev.

Sledil je še obisk otoka Thirasilia, kjer smo imeli cca 2h prosto, vendar se nas je večina odločila le za kosilo v restavraciji Captain John, kjer so bili na nas (ladjico turistov) že dobro pripravljeni. Sama pa sem se sprehodila po bližnji okolici, saj so me pritegnili vsi tisti detajli, ki jih najdeš bodisi na vratih nekakšne shrambe, vzidane v skalovje bodisi ob obali.

Nazaj grede smo se z ladjico vrnili ob mogočnem klifu otoka Santorini, na vrhu katerega se razprostira vasica Oia (tokrat pogled z morja, kasneje sva jo obiskala tudi v lastni režiji) ter nazaj proti pristanišču Athinios.

Prijeten celodnevni izlet in ga priporočam.

img: