Na začetek Moja malenkost Potovanja, izleti Foto utrinki Izpod mojih rok Povezave Nastja & KajaPortugalska 1998

Nadrejena stran
Evora
EXPO98
Lizbona
Sintra
Porto

S poti po Portugalski (EXPO 98'), Španiji, Franciji in Italiji

Poletje 98' mi bo v spominu ostalo po nepozabnem potovanju po Španiji in Portugalski, s ciljem: obisk EXPO 98'. Skoraj 8.000 km dolga pot, ki smo jo z avtom prevozili po Italiji, Franciji, Španiji in Portugalski nas je vodila skozi zanimiva evropska mesta in pokrajine, polnih kulturne in zgodovinske dediščine, prelepih zelenih in z raznovrstnimi nasadi posejanih in urejenih površin ter mimo obalnih letovišč Francije, južne Španije (Costa del Sol) ter celotne zahodne Portugalske - s poudarkom na južnem obalnem predelu (Algarve). 

Popeljali smo se tudi v bolj gornate portugalske predele (Serra de Estrela, kjer smo malo pod vrhom tudi prenočili) ter v hribovje ob francoskem jezeru Lac de Ste Croix, v bližini katerega se nahaja Grand Canyon du Verdon), da ne govorim o skalnati in strmi obali zahodne Portugalske ter Cabo de Roca, najzahodnejši točki kontinentalne Evrope. Celotno potovanje sem si beležila v svojem dnevniku, ki me je spremljal povsod, kamor smo se odpravili. 

V nadaljevanju torej opisujem poletni dopust 98', ki je bil tokrat bolj kulturno obarvan. Pri podajanju zgodovinskih, geografskih in drugih podatkov sem si pomagala s turističnimi prospekti, ki sem ji jih nabrala v samih mestih, na prireditvah, v muzejih, galerijah in drugod. Vabim vsakega bralca, da si moje spomine prebere in se morda naslednje poletje sam odpravi na Iberijski polotok. Ne bo mu žal. 

Kraji, ki so označeni s krogci, so na posebni strani natančneje opisani. Lahko klikneš na ime kraja in takoj prebereš vse o kraju ali slediš opisu potovanja po dnevih. Med tekstom je tudi link na kraj, ki smo ga tega dne obiskali. 

Foto-album  na koncu strani !!!

 
Sobota, 04.07.98' Odhod iz Ljubljane...
Nedelja, 05.07.98' Italija --> Francija 
Ponedeljek, 06.07.98' Francija in naš prvi obisk v Renault servis :-) 
Torek, 07.07.98'
Sreda, 08.07.98' Marbella, Manilva 
Četrtek, 09.07.98'
Petek, 10.07.98'
Sobota, 11.07.98' Špansko-portugalska meja 
Nedelja, 12.07.98' 
Ponedeljek, 13.07.98'
Torek, 14.07.98'
Sreda, 15.07.98'
Četrtek, 16.07.98'
Petek, 17.07.98' Coimbra 
Sobota, 18.07.98'  Conimbriga-nekdaj rimljansko mesto iz časa 2.st.p.n.š. 
Nedelja, 19.07.98'
  • Porto-mesto, znano po vinu portovcu 
Ponedeljek, 20.07.98' Najvišji vrh Portugalske v hribovju Serra de Estrela- Mahao de Estrela, 1991m) --> portugalsko-španska meja 
Torek, 21.07.98' Španija: Toledo 
Sreda, 22.07.98' Madrid 
Četrtek, 23.07.98'   Andora--> špansko-francosko meja skozi gorovje in gorski prelaz na višini 2407m 
Petek, 24.07.98'  Kopanje v jezeru Lac de Ste Croix, razgled na Grand Canyon du Verdon), --> francosko-italijanska meja in v zgodnjih jutranjih urah prihod v SLO 

V nadaljevanju: opis potovanja po dnevih: 

Sobota, 04.07.1998

V zgodnjih jutranjih urah smo se podali našim prvim kilometrom nasproti, v smeri Benetke-Verona-Piacenza. Kot sveža voznica sem hitro tudi sama preiskusila naš najeti avto, predvsem pa cesto proti Genovi. pridno smo za sabo puščali kilometre, saj nam je bilo v interesu, da Italijo in večji del Francije prevozimo brez večjih prekinitev vožnje in ustavljanj. Ko smo v poznih popoldanskih urah dospeli blizu mesta Marseille v Franciji, je bil opazen priliv nizozemcev in drugih, saj se je menda tega dne odvijala v tem kraju nogometna tekma med Nizozemsko in Argentino, ki je privabila ljudi-vnete ljubitelje nogometa iz vseh koncev Evrope.


Nedelja, 05.07.1998 

Že v začetku našega potovanja smo okusili močan veter, ki nas je prisilil, da smo noč prespali v avtu, saj ni bilo mogoče prespati v spalnih vrečah na prostem. V jutro smo pot nadaljevali proti krajem: Arles-Montpellier-Beziers-Narbonne-Perpignan. Kljub vročini, ki smo jo vse bolj začeli občutiti, smo si zadali, da dosežemo ta dan še francosko-špansko mejo, kar nam je tudi v poznih popoldanskih urah tudi uspelo. Do meje smo vozili po lepi pokrajini, ki je bila izrazito vinorodnega značaja, kar me za eno od francosko obalnih predelov tudi ne preseneča. 

Ponedeljek, 06.07.1998 
 

Po nočnem spanju na parkirišču, sem ugotovila, da se nahajamo v Tarra-Goni. Spanje je bilo za razliko od prenočevanja v avtu udobno, predvsem pa smo bili na svežem zraku, kar se mi je zdelo na celotnem potovanju izrednega pomena. V avtu je bilo namreč vedno zelo vroče in soparno, zaradi katerega sem imela včasih tudi probleme z dihanjem. V kraju Benicarlo smo naš najeti avto peljali na Renault servis in dobili smo nov kardan, ki nam je oteževal vožnjo vse do tedaj. Pred mestom Valencija smo čas postanka namenili za prvo kopanje v morju na eni izmed peščenih španskih plaž na Costa del Arahar. Kakšen osvežujoč občutek, ko se po treh dneh vožnje ohladiš v morju in pošteno stuširaš !! Pot Valencija-Alcoi-Yecla-Murcia sem prevozila jaz, potem ko smo si privoščili najboljši obrok hrane, odkar smo bili na poti. Počasi smo se se približevali večjim mestom južne Španije, kjer smo planirali prve daljše postanke z ogledi mest. 

Torek, 07.07.1998 

Dospeli smo v mesto
GRANADA, ki je bilo v tem času sicer polno ljudi, vendar po svoji podobi nekaj posebnega, predvsem pa očarljivo in turistično privlačno s hribom Alhambra. CORDOBA , severno-zahodno od Granade, kjer smo se zopet ustavili za ogled mesta. Pokrajina na poti Granada-Cordoba se mi je zdela čudovita. Pogled na razprostrane in neposeljene zelene površine, ki so skrbno posejane z nasadi oljk, je prečudovit. Še nikoli nisem videla, da bi vse vidno obzorje bilo en sam nasad oljk. 

--> Cordoba: arena, kjer so nekoč uprizarjali bikoborbe. V sklopu tega objekta se nahaja tudi muzej Taurino y de Arte Cordobes, kjer smo si ogledali slike slavnih španskih bikoborcev in ostale predmete .

  Tipična španska pokrajina z oljčnimi nasadi na poti Granada-Cordoba. 



Sreda, 08.07.1998 

Odpravili smo se proti obalnemu letovišči južne Španije - MARBELLA, v predmestju katere smo prespali kar na obrobju velikega parkirišča bolniščnice Hospital Costa del Sol. Vsak dan smo si pač morali najti tistih nekaj kvadratnih metrov, da smo se utopili v trdni spanec in v sanje o prihodnjih mestih, ki smo si jih še želeli obiskati. Za Marbello pravijo, da je zlato Costa del Sol in da s svojo turistično ponudbo streže predvsem Angležem, Nemcem, Francozom, Amerikancem in Švedom. Naš namen je bil, da v bližini najdemo camp, se malo osvežimo v morju in nakupimo hrano. Marbella je pravo turistično letoviče ob južnošpanski obali, ki na eni strani ponuja bogato ponudbo trgovin, klubov, restavracij, predvsem pa razkošno grajene hotele, med katerimi presenetljivo najdeš tudi precej zelenih površin s palmami in sredozemskim rastlinjem. Po drugi strani Marbella vsebuje tudi industrijski pridih razvijajoče se turistične infrastrukture, ki vse bolj odžira mesto naravnim površinam. V bližnjem mestu Manilva smo našli camp (Chullera), ki je bil od plaže oddaljen dobrih 5-10 metrov, z ugodnimi cenami in ponudbo, vsekakor pa za eno nočitev več kot primeren. 

Četrtek, 09.07.1998 

Jutranja megla in rosa nas je hiro zbudila in odpravili smo se proti enemu izmed najzanimivejših točk našega potovanja - proti Gibraltarju, do katerega je bilo le dobrih 25 kilometrov. Obžalovala bi, če bi ga obšli. V smeri proti La Linea smo kmalu prispeli do te zanimive angleške kolonije, kjer nas je pred vstopom v Gibraltar neugodno presenetila dolga kolona vozil, čakajočih za prestop meje ter nestrpni vozniki, ki so trobili en čez drugega. Da ne govorim o tamkajšnih postavah na cestah, ki naj bi predstavljali urejevalce prometa, v bistvu pa ti želijo za 2.000 ESP prodati parkirni prostor znotraj Gibraltarja, sicer pa naj bi pustil avto pred mejo in šel peš 3-5 km. Hja, mi smo se pač lepo zapeljali v Gibraltar z avtom, kjer smo kljub vsem "napotkom pred mejo" našli parkirni prostor znotraj Gibraltarja in preživeli nepozaben dan. Nekaj o
GIBRALTARJU .

V večernih urah, ko so se temperature spustile na sprejemljivo raven in je pomalem zapihal tudi večerni vetrič, smo sproščeno nadaljevali našo pot in spotoma občudovali nešteto mlinov na veter, skupaj s sončnim zahodom. Takšnim predelom se menda reče tudi "vetrna farma", področje z mnogoštevilnimi mlini na veter, ki so "troperesni" in sestavljeni iz lahkih steklenih vlaken. Kot taki predstavljajo alternativni vir za pridobivanje električne energije. 
Približno 20 km pred Sevillo smo prenočili in se odločili, da mesto obiščemo naslednji dan. 
 


Petek, 10.07.1998 

Dospeli smo v
SEVILLO, v mesto, ki turiste privablja z majhno romansko akropolo, ki jo je najdel Julij Cezar, z maorsko kulturo, usmerjeno na obdobje španske renesanse, z znanim "angelom straže" (quardian angel) tradicionalne andaluzijske kulture, s shranjenimi spomini umetnikov, kot so Mozart, Rossini, in še več . V zgodnjih večernih urah smo zapustili Sevillo in po preživetem dnevu pri skoraj 40 stopinj celzija, presenečeni doživeli dež, ki pa je na žalost kaj kmalu ponehal. Vse bolj smo se bližali naši ciljni deželi - Portugalski in pred nami je bila Huelva, zadnje večje mesto v Španiji. Po osmih dneh potovanja smo ob 23h tega dne prispeli na Portugalsko, za katero smo v naslednjih dnevih kaj kmalu ugotovili, da smo prišli v deželo, ki bistveno zaostaja po družbenem statusu od drugih obiskanih držav. 

Sobota, 11.07.1998 

Pred spoznavanjem Portugalske se nam je zahotelo najprej malo zabave in počitka. Zato smo se na mojo željo ustavili v vodnem parku SLIDE&SPLASH med Albufeiro in Faro-om na jugu Portugalske. Pri iskanju Slide-Splasha smo nehote zašli v Vilamouro, kar pa nam kasneje ni bilo prav nič žal. 

Vilamoura prdstavlja eno najbolj modernih letovišč Algarve. Okolica je res skrbno urejena, ceste so obdane z borovimi gozdički in palmami, v marini pa so zasidrane slikovite jahte in jadrnice. Vse to smo opazili le bežno, medtem ko smo iskali zabaviščni vodni park Slide & Splash. Prepričana sem, da letovišče Vilamoura ponuja še precej več in zadovolji še tako zahtevnega turista. Ko smo le dospeli do našega cilja, smo se v trenutku spremenili v male otročaje. Preiskusili smo vse tobogane. Posebno všeč mi je bil tobogan "Black Hole" - črni tunel, v katerega se spustiš z enim samim vriskom, ne vidiš pa prav nič, kam se pelješ in kje boš padel ven. Super, res ! Ko smo se malce pozabavali, smo se odpravili naprej proti mestu Lagosu, kjer smo zopet iskali informacije o kampiranju. Lagos z 10.000 prebivalci, je bil nekoč glavno mesto stare province na Algarvi, to je v letih 1577-1756, zatem pa je sledilo uničenje večjega mesta zaradi takratnega potresa.
 


Približno 3 km izven Lagosa so eni izmed najbolj spektakularnih obalnih predelov Algarve, saj je obala na tem predelu države skalnata in oblikovana v, na pogled grozljive, visoke pečine. Ko smo se nekje ob obali Algarve ustavili, sem ob sprehajanju po skalnatem predelu obale v sebi občutila po eni strani sproščenost, enost z naravo, ganjenost nad mogočnostjo morja, po drugi strani pa me je tudi spreletelo ob misli, da na tem predelu narediš napačen korak. 


 

 

 

Nedelja, 12.07.1998 

Po prespani noči na prostem nekje ob poti, smo krenili v smeri razgledne točke Foia (902 metrov n.v.), zahodno od kraja Monchique. Z vožnjo mimo mesta Beja smo dospeli do Evore, do mesta, postavljenega na nizkem hribu, ki predstavlja trgovski center agrokultuirnih proizvodov Alenteja (volna, oblačila...). Več o
EVORI. Vse bliže smo bili Lizboni in po obisku Evore, smo želeli čimprej nadaljevati v njeni smeri. Odločili smo se, da vozimo čimbolj ob obali, saj se je v obalnem predelu ponujala vrsta možnosti za lep razgled nad Antlanstko morje. Proti večeru smo se ostavili v Sesimbri, v majhnem ribiškem mestecu, od koder je prelep razgled na obalo. Sesimbra ima 8.000 prebivalcev in mesto dominira predvsem z dejavnostjo ribolova in turizma. V mestu zato ni bilo, razen Gradu Castello) nič videti, zato smo si raje poiskali camp blizu mesta Setubai, nedaleč stran in si z nočnim spancem (zopet v bolj normalnih okoliščinah: šotor, tuš...) nabrali moči za naslednji dan, ko smo se podali na avtocesto, severno od Setubai-a, proti Lizboni. 

Ponedeljek, Torek, 13. in 14.07.1998 

Po skoraj celodnevni vožnji in počitkih, ki so sevedal sodili zraven, smo pozno popoldan prispeli v predmestje in nato v samo mesto Lizbone, kjer se v letu (1998) odvija svetovna razstava EXPO 98'. Ura je bila primerna, da obiščemo "EXPO-Night", kar nam je bilo kasneje sicer malo žal, saj je bilo več ali manj vse zaprto. Tloris te prireditve pa je izgledal nekako takole: 




***
več o razstavi EXPO 1998*** 

Sreda, 15.07.1998 

Po obisku EXPO 98' smo ta dan namenili še za ogled Lizbone, ki ni le mesto palač, cerkva in drugih kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. V njem z budnim očesom lahko zaznaš način življenja prebivalcev, njihove domove s tipičnimi tlakovanimi tlemi in zidovi, obloženimi s pisanimi ploščicami. Na poti pa se ti seveda ponuja vrsta trgovin, kjer najdeš tipične portugalske okraske ali pa izdelke bolj modernih in večjih trgovin. Predvsem so se mi zdele zelo impresivne ulice, s kamni tlakovane v čudovite vzorce. Mene je to zares prevzelo, upam si trditi da še najbolj od vseh. Sama rada rišem in svoje čase sem tudi zelo rada sestavljala in oblikovala vzorce kot dopolnilo strojno pletenim izdelkom. Ker sem tovrstne tlakovane ceste opazila še povsod drugje na Portugalskem, mi ni dalo miru, da ne ugotovim, kako so sploh ustvarili takšne ceste in ali je to posebna vrsta kamnov, iz katerih tlakujejo ceste. Kmalu sem ugotovila (prebrala sem članek nekega Kanadčana, ki je tudi opisal svoje potovanje po Portugalski). Bil je ravno navzoč ob prizoru delavcev, ki so tlakovali cesto s tovrstnimi kamni. Pri ustvarjanju vzorca uporabljajo "template" - neke vrste predlogo v katero z golimi rokami polagajo pisanobarvne kamne. Delo predstavlja izgubljeno umetnost in prepričana sem, da je že mnogo ljudi prehodilo takšna tla ne da bi se zavedali vloženega truda. 

Več o LIZBONI. 

Četrtek, 16.07.1998 

Kot prvi postanek tega dne smo se na poti do Sintre odločili še za postanek v Cabo da Roca, na obalni razgledni točki severno od Lizbone , ki predstavlja najzahodnejšo lego kontinentalne Evrope. Tudi če se kraj po tem ne bi odlikoval, je vreden ogleda in občudovanja. Od tu je prelep pogled na valove, ki daleč v globini udarjajo ob skalovnato obalo ter na mogočni Atlantski ocean. Portugalci pravijo za ta kraj:"....to je kraj, kjer se kopno konča in morje začne..."
Sledila je vožnja proti Sintri, ki je od Lizbone oddaljena 30 km in velja za najstarejšo in najlepšo vas v Portugalski. Svoje čase je mestece dajalo navdih mnogim pisateljem in pesnikom, vključno Lord Byronu-u, ki ga dobro spominjam po obveznem branju v srednji šoli. Več o
SINTRI. V istem dnevu smo se po obisku Sintre zapeljali še do mesta MAFRA, 4o km oddaljenem iz Lizbone, kjer smo si utegnili samo na hitro pogledati mogočno palačo, potem pa se je začelo večeriti, kar smo izkoristili za vožnjo, ki je bila ob večernih urah še najbolj znosna. 

Petek, 17.07.1998 

Noč smo prespali v romarskem mestu Fatima. Ko smo se zjutraj zbudili, smo se odpravili na ogled znanega mesta, kjer se je menda 13.maja 1917 trem malim pastirjem ovac prikazala Marija. V spomin temu dogodku je od tedaj postavljen kip sv.Marije device. Fatima je svetovno znano mestece, kjer se vsako leto na 13. maja in 13. oktobra napolni mogočni prostor pred baziliko z (ne boste verjeli!) več stotisočimi ljudmi iz Portugalske in ostalega katoliškega sveta. 
Pred poldnevom smo dospeli v Coimbro. Mesto ima 80.000 prebivalci in je znano predvsem kot staro univerzitetno mesto, z lego nekje na polovici poti med Lizbono in mestom Porto. V 12. stoletju je mesto Coimbra postalo glavno mesto novega portugalskega kraljestva, vendar je izgubila ta status leta 1260. Tega leta ji je ta status prevzela Lizbona. Univerza v Coimbri je bila ustanovljena leta 1290 in kot taka velja za eno izmed najstarejših na svetu. 

Ogledali smo si: 
Praca do Comercio - stara mestna tržnica 
Sao Tiago - romarska cerkev, ustanovljena v 11. stoletju 
Convento de Santa Cruz - avguštinski samostan, ustanovljen l. 1131 
Se Velha - stara katedrala, zgrajena v času Afonsa I. Henriques v 12. stoletju 
Museu Nacional de Machado de Castro 
Staro in novo poslopje univerze - ob prihodu pred poslopje smo bili ravno priča zanimivemu običaju tamkajšnih diplomantov, ki za razliko od nas nosijo posebne uniforme, ki jih ob diplomi raztrgajo en drugemu in s tem simbolično zaključijo študij, 


Sobota, 18.07.1998 

Ta dan je bilo precej vožnje, vendar smo se uspeli ustaviti v Conimbrog-u, kamor smo šli na ogled Rimljanskega mesta, zgrajenega v 2. stol.p.n.š. in uničenega l. 468 n.š. To je največje ohranjeno mesto Rimljanov na Portugalskem. Mestece je nekoč ščitil 2 kilometra dolg zid, del katerega je iz 3. stoletja n.š. še vedno ohranjen. 

Nedelja, 19.07.1998 

V jutro smo se odpravili po začrtani poti, za katero smo vedeli, da nas bo popeljala do kraja, znanega po žlahtnih kapljicah pristnega in dobro znanega portovca. Več o mestu
PORTO 

Ko se je dan začel nagibati k večeru in morali smo si poiskati prostor za prenočitev. Odpravili smo se v gorovje Serra de Estrela, kjer smo prespali na prostem. Še nikoli nisem bila priča tako čisti in jasni noči, s tolikimi vidnimi zvezdami in utrinki. Utrujeni smo pospali eden za drugim, do jutra naslednjega dne, ko smo krenili proti najvišjemu vrhu Portugalske.... 

Ponedeljek 20.07.1998 

Po zajtrku smo se odpeljali do izhodščne točke, od koder smo se nameravali povzpeti na najvišji vrh Portugalske, nato pa smo presenečeni ugotovili, da smo pripeljali po cesti, ki je direktno vodila do 1991 metrov visokega vrha mahao de Estrela. Torej s hojo ni bilo nič. 

Nahajali smo se dokaj blizu portugalsko-španske meje in vedeli smo, da bomo kmalu zapustili deželo, ki je bila na tem dolgem potovanju naša ciljna. Z vožnjo po severni Portugalski, smo se peljali v smeri proti Guardi, kmalu prestopili mejo in se približevali španskemu mestu Salamanca. Salamanca je znana predvsem po svoji univerzi iz 13. stoletja, ki je hkrati tudi najstarejša univerza v Španiji ter po znamenitem in edinstvenem arhitekturnem videzu. Mesto je presenetljivo nešpanskega značaja, polno bogatih založenih trgovin, kjer prodajajo raznovrstne male okrasne predmete iz platine, medaljone, kipce ipd. Težko, da bi lahko v sosednji trgovini kupil kaj edinstvenega, kar ne vidiš drugje v mestu.... 

Torek, 21.07.1998 

Zbudili smo se na enem od naših mnogih prenočišč na prostem, in sicer približno 3 km pred Toledom. Mesto Toledo leži JZ od Madrida, glavnega mesta Španije. Mesto smo podoživeli le za krajši čas, s sprehodom po ulicah in obiskom Cathedral of Toledo. Sicer pa sva si z Markotom kupila vodič Guide to Toledo in si o mestu in njegovih znamenitostih prebrala v tej knjižici 

1,5 km izven Toleda smo si našli camp EL Greco, naslednji dan pa krenili proti španski prestolnici - Madridu. 

Sreda, 22.07.1998 

Nekako smo imeli za sabo že toliko ogledov kulturnih znamenitosti, da si Madrida nismo kaj dosti ogledali. Mislim, da smo bili pomalem že tudi utrujeni. Pri skoraj 40 stopinj Celzija, praznem želodcu in utrujenosti sem od Madrida odnesla le ogled Royal Palace ter bolečine v nogah zaradi dolgotrajnega pešačenja po ulicah. čas sem namreč namenila tudi enim redkim stvarem na tem potovanju - to je nakupovanju. Po odhodu iz Madrida smo krenili v smeri Zaragoze proti špansko-francoski meji. 

Četrtek, 23.07.1998 

 Pred nami je bila Andora, v katero smo dospeli okoli poldan. Mestece je polno trgovin in bencinskih črpalk, kar me je hkrati navduševalo in zmedlo...in to tako močno, da sem se v eni od veleblagovnic izgubila...ali pa je nekdo drug izgubil mene izpred oči...No, našli smo se v doglednem času in vse je bilo OK. 

Kar me je najbolj navdušilo, je bila pot, po kateri smo zapuščali Andoro. To je bila cesta, ki nas je vodila skozi gorski prelaz v višini skoraj 2.500 m. Navdušenje je kaj kmalu minilo, saj smo ugotovili, da smo se priključili večkilometrski koloni vozil, čakajočih na izhod iz Andore (mejni prehod). Po točno 1 uri in 10 minut smo vstopili na francoska tla in vozili po cesti proti Perpignanu. 

Andora je bila tudi zadnji kraj, v kateren smo lahko doživljali bodisi mestni vrvež bodisi gorovnato pokrajino ob odhodu iz Andore. Sledila je dolga vožnja proti Italiji do Slovenije. Pripomnim lahko le, da je bila vožnja skozi Italijo presenetljivo utrudljiva, saj je bilo ozračje vroče, soparno in brez najmanjše sapice. Kljub temu... 

Petek, 24.07.1998 

...........smo tega dne uspešno dospeli v Ljubljano.
 

Iz fotoalbuma:


Francija

Španija

 

Portugalska


Na vrh