Smučanje, sankanje, drugo....

warning: Creating default object from empty value in /var/www/nastja.com/modules/taxonomy/taxonomy.pages.inc on line 33.

Sankanje s starega Ljubelja (feb 2010, organizator DPM Trzin in PD Onger)


Zbrani vsi skupaj pred spustom  navzdol....(slika: Lado K.)

 

Na lepo sončno soboto (27.2.2010) se nas je zbralo skoraj 30 ljubiteljev sankanja, ki ga je organiziralo Društvo prijateljev mladine Trzin in planinsko društvo Onger. Ob 8:30 smo se z avtobusom odpeljali iz Trzina proti staremu mejnemu prehodu Ljubelj, kjer smo si izposodili sanke, poskrbeli za primerno obutev, obleko in varnost (čelade) ter odvlekli sanke po nezahtevni poti do Koče na Ljubelju, ki stoji 1370 m visoko. Preden so l. 1945 odprli predor je ta cestni prelaz z 28% vzpona veljal za najbolj strm cestni prelaz v Alpah. Priznam, da me je po prvih korakih po rahlo drsečih tleh malce stisnilo pri srcu ob misli, kako bo to šele letelo s sankami navzdol. Sankanje po zmrznjeni progi bi znala biti dokaj nevarna. Pa nas je vodnik - "naš trzinčev Miha" nekako potolažil, da bo sonce poskrbelo za vse, češ preden pridemo do vrha in se spustimo, se bo sneg že zmehčal in se bomo sankali po ravno pravšnji progi. Njegova trditev se je izkazala za pravilno že v prvi tretjini prehojene poti in skrbi so se razpuhtele. Dobra volja in občasno potrebna motivacija mlajšim otrokom, ki so na trenutke nestrpno spraševali "koliko še do vrha" sta bili potrebni, da smo brez kakršnihkoli problemov prišli do koče.

Že pred odhodom smo bili opozorjeni na taljenje snega in nevarnost plazu. In res se je sneg, ki je na veliko obtežil smreke, na nekaterih točkah kar lepo usipal na cesto, kar smo med vlečenjem sanmi navzgor tudi dobro občutili. Na poti pa smo naleteli tudi na posledice že sproženega plazu, ki se je dobesedno utrgal od tal in zdrsnil na cesto. Zanimiv prizor in lahko rečem da tudi nazorno opozorilo in poduk za vse nas, kaj se lahko dogodi v gorah.

Ko smo zagledali kočo, so otroci kar pospešili korake in v trenutku niso bili več utrujeni. Vzeli smo si več kot 1/2 urni oddih za počitek in malico, otroci pa so se naskakali v sveže zapadel sneg, pri čemer je bilo za nas mame najbolje, da kar prekinemo z opozarjanjem, da ne bodo preveč mokri. Veselje in razposajenost sta pretehtala in tudi kakšen očka je popustil zavore in prebudil otroka v sebi :-)

Vodnik Miha, ki nam je že med vožnjo v avtobusu ponudil odlično predavanje o naših čudovitih gorah, proti katerim smo bili namenjeni ter podal nekaj zanimivih zgodovinskih in drugih podatkov, je na vrhu (pred spustom s sanmi) poskrbel še za nekaj dodatnih poučnih minutk.  Na manjši površini vzpetine nam je prikazal simulacijo snežnega plazu.  Demonstriral nam je izdelavo prereza in testiranje snežne odeje glede nevarnosti oz. možnosti za proženje plazov. Najprej je izmeril količino vsega zapadlega snega, potem pa s posebno lopato oz. t.i. LAVINSKO LOPATO izkopal v sneg luknjo, pravokotno s tlemi. Pokazal nam je kako s pestjo in prsti preverimo trdnost plasti snega (kar kaže na to, koliko mehkega snega je zapadlo na bolj trdne plasti snega), potem pa s pomočjo lavinske lopate izvedel ukrep, ki je povročil zdrs zgornje plasti snega - podobno torej kot sprožitev naravnih snežnih plazov, ki so tudi to zimo terjali že preveliko število smrtnih primerov. Del njegove "snežne demonstracije" je na ogled - TUKAJ.

Sledil je še najslastnejši del, za katerega smo se "trudili" s hojo navzgor - SPUST S SANMI. Ker nam je vreme bilo zelo naklonjeno, vse skupaj niti ni bilo preveč adrenalinsko. Hitrost in zaviranje na serpentinasti progi je vsak zase enostavno lahko kontroliral, le na kakšnem ovinku nas je nekatere malo vrglo iz sani ali smeri, vendar brez večjih posledic. Po spustu smo se starši z otroci  še nekajkrat sprehodili nazaj po poti navkreber in otrokom "podarili" še zadnje snežne radosti tega dne. Video posnetek prvih, ki so prisankali na cilj, klikni TUKAJ.

Pika na i, pa je bil na poti nazaj še postanek v Tržiču v gostilni "The Old English House", kjer smo si privoščili kavo, vročo čokolado, nekateri tudi kakšen pirček.  

img: 
Sankanje s starega Ljubelja (feb 2010, organizator DPM Trzin in PD Onger)
Sankanje s starega Ljubelja (feb 2010, organizator DPM Trzin in PD Onger)
Sankanje s starega Ljubelja (feb 2010, organizator DPM Trzin in PD Onger)
Sankanje s starega Ljubelja (feb 2010, organizator DPM Trzin in PD Onger)
Sankanje s starega Ljubelja (feb 2010, organizator DPM Trzin in PD Onger)
Sankanje s starega Ljubelja (feb 2010, organizator DPM Trzin in PD Onger)
Sankanje s starega Ljubelja (feb 2010, organizator DPM Trzin in PD Onger)
Sankanje s starega Ljubelja (feb 2010, organizator DPM Trzin in PD Onger)
Sankanje s starega Ljubelja (feb 2010, organizator DPM Trzin in PD Onger)
Sankanje s starega Ljubelja (feb 2010, organizator DPM Trzin in PD Onger)
Sankanje s starega Ljubelja (feb 2010, organizator DPM Trzin in PD Onger)
Sankanje s starega Ljubelja (feb 2010, organizator DPM Trzin in PD Onger)
Sankanje s starega Ljubelja (feb 2010, organizator DPM Trzin in PD Onger)
Sankanje s starega Ljubelja (feb 2010, organizator DPM Trzin in PD Onger)
Sankanje s starega Ljubelja (feb 2010, organizator DPM Trzin in PD Onger)
Sankanje s starega Ljubelja (feb 2010, organizator DPM Trzin in PD Onger)
Sankanje s starega Ljubelja (feb 2010, organizator DPM Trzin in PD Onger)
Sankanje s starega Ljubelja (feb 2010, organizator DPM Trzin in PD Onger)
Sankanje s starega Ljubelja (feb 2010, organizator DPM Trzin in PD Onger)
Sankanje s starega Ljubelja (feb 2010, organizator DPM Trzin in PD Onger)
Sankanje s starega Ljubelja (feb 2010, organizator DPM Trzin in PD Onger)
Sankanje s starega Ljubelja (feb 2010, organizator DPM Trzin in PD Onger)
Sankanje s starega Ljubelja (feb 2010, organizator DPM Trzin in PD Onger)
Sankanje s starega Ljubelja (feb 2010, organizator DPM Trzin in PD Onger)
Sankanje s starega Ljubelja (feb 2010, organizator DPM Trzin in PD Onger)
Sankanje s starega Ljubelja (feb 2010, organizator DPM Trzin in PD Onger)
Sankanje s starega Ljubelja (feb 2010, organizator DPM Trzin in PD Onger)
Sankanje s starega Ljubelja (feb 2010, organizator DPM Trzin in PD Onger)

Dolomiti, San Martino di Castrozza (feb 2010)

Zimske počitnice 2010 v italijanskih Dolomitih smo preživeli veselo in zabavno na razprostranih, do potankosti urejenih smučiščih mesteca San Martino di Castrozza (SMC), kjer smo bili tudi nastanjeni. San Martino di Castrozza passo Rolle predstavlja eno od 12-ih smučarskih regij področja Dolomiti Superski, vse smučarske regije skupaj pa ponujajo kar 1200 km smučarskih prog in 450 sedežnic, namenjenih tako najmlajšim kot manj in bolj izkušenim smučarjem in snowboard-arjem.

Zemljevid na levi: z Markotom sva presmučala bolj ali manj kar vse proge: Tognola z vsemi možnimi vzponi in spusti naokoli, Malga Ces (presmučaš lahko iz Tognole) ter Passo Rolle (kamor pa se moraš odpeljati z avtom, če si se prej vzpel z gondolo na Tognola).

Glede na lokacijo našega apartmaja (Clubresidence Sporting) in zbirno lokacijo otroškega smučarskega tečaja nam je bila naboljša izbira tedenska smučarska karta "SMC Passo Rolle", s katero smo imeli vsak dan na voljo 60 km smučarskih prog na višini med 1404 in 2357 m.n.v. Menda  ima SMC edinstveno lego med vsemi drugimi smučišči področja Dolomiti Superski, saj se nahaja na njegovem južnem delu. Zaradi idealnih vremenskih razmer in temperatur (ki niso nikoli prenizke, sončnih dni pa je tudi več kot obilo) je tu vedno dovolj snega in odličnih priložnosti za smuko.

Naš dnevni urnik se je začel z vstajanjem med 7h in 8h uro, obilnim zajtrkom in odhodom na gondolo Tognola (rekli smo ji kar "jajček"), ki nas je popeljala na vrh nekako pri hitrosti 15-18 km/h (ja, tudi ta podatek imam hahaha). Tu sva z Markotom oddala Nastjo in Kajo izkušenim slovenskim učiteljem smučanja (na tem mestu zahvala Janiju in Igorju), potem pa sva intenzivno presmučala proge, kot je bilo to možno v 2 urah in glede na čas, ki ga vzame tudi vožnja z bolj ali manj hitrimi sedežnicami.
Ob 12h je sledil prevzem obeh punc in topel obrok hrane, nato pa še skupna smuka na lažjih in srednjih progah. Ko takole pomislim na Kajo, za katero je letos šele 2. sezona smučanja, ne morem verjeti, ko jo vidim kako urno in hitro smuča sem in tja in predvsem kako pogumno in samozavestno skoči in odskoči na sedežnici z besedami "ne mi pomagat, bom sama - sej znam".

Apartma Clubresidence Sporting, kjer smo bili nastanjeni, je bil kar v redu, le bližina smučišča, kjer smo smučali, ni bil dostopen peš, tako da smo se vozili z avtom. Kuhinjska niša v apartmaju je bila velika le toliko, da je lahko le en "telovadil" za štedilnikom. To dvoje pa je po moji oceni tudi edina slaba stran vsega, čeprav spet ne tako pomembna, da bi nam pokvarila razpoloženje. Pač se vsedeš v avto (punce že v pancarjih) in parkiraš ob gondoli, ki te popelje do vrha, pri pripravi hrane pa malo poenostaviš in se še malce pozabavaš, ko moraš glede na razpoložljivo posodo omako začasno stresti v posodo za solato in lonec uporabiti za kuhanje naslednje hrane, čaj skuhati v velikem loncu za kuhanje testenin ter kavo v posodi za juho, umito posodo pa zlagati na odcejalnik montiran v stenski omarici, tako da ti voda lepo zmoči še cel rokav. Na koncu smo se najedli, umivali in naspali enako dobro kot doma.

Veselili smo se tudi ob uspehu naše Petre Majdič (OI, Vancouver), kratkočasili z otroci v mini klubu (katerega sta Nastja in Kaja vsakodnevno obiskovali sami od 16:30 do 19h in se brez problema sporazumevali z italijansko animatorko), gledanju televizije, malo kopali in poležavali. Dnevi so vsekakor minili hitro. Zadovoljna sem, da smo prišli in ostali zdravi ter da sta Nastja predvsem pa Kaja zelo pozitivno sprejeli smučarske učitelje in sam proces učenja. Naj napišem da nas je Kaja več kot presenetila s svojim pogumom, odločnostjo, spretnostjo in hitrim učenjem na smučišču. In da v celem tednu niti 1x ni izjavila da ne želi iti smučat ali da se ji ne da. Celo sama je želela preiskusiti tudi večerno smuko, ki se je tudi odlično iztekla.

img: 
Na poti proti cilju
pogled iz apartmaja
Dolomiti, San Martino di Castrozza (feb 2010)
Nastja in Kaja
Mini club
Apartmaji Clubresidence Sporting (avto garažiran proti plačilu 5 eur/dan)
Med sprehodom po mestecu San Martino di Castrozza
Dolomiti, San Martino di Castrozza (feb 2010)
Dolomiti, San Martino di Castrozza (feb 2010)
V času nočne smuke
Dolomiti, San Martino di Castrozza (feb 2010)
Dolomiti, San Martino di Castrozza (feb 2010)
Dolomiti, San Martino di Castrozza (feb 2010)
Dolomiti, San Martino di Castrozza (feb 2010)
Brez glasbe na samem vrhu ne gre...
Dolomiti, San Martino di Castrozza (feb 2010)
Dolomiti, San Martino di Castrozza (feb 2010)
Dolomiti, San Martino di Castrozza (feb 2010)
Dolomiti, San Martino di Castrozza (feb 2010)
Dolomiti, San Martino di Castrozza (feb 2010)
Dolomiti, San Martino di Castrozza (feb 2010)
Dolomiti, San Martino di Castrozza (feb 2010)
Malga Ces, kamor smo se 1x odpeljali dodatno smučat (lahko tudi presmučaš iz Tognole)
Dolomiti, San Martino di Castrozza (feb 2010)
Čudovito narejena snežna hiška
Dolomiti, San Martino di Castrozza (feb 2010)
Ena od snežnih skulptur v mestu (sicer tudi na smučišču)
Na poti domov: zimske počitnice so bile zabavne, a tudi malce naporne :-))

Kranjska gora (jan 2010) in Kaja v prvi šoli smučanja

Kaja je uspešno prebila "led" in se naučila prvih osnovnih smučarskih zavojev. Seveda, je potrebnih še nemalo spustov, da bodo njene besede "Mamica, sedaj pa znam smučati" postale upravičene.

img: 
Kranjska gora (jan 2010) in Kaja v prvi šoli smučanja
Kranjska gora (jan 2010) in Kaja v prvi šoli smučanja
Kranjska gora (jan 2010) in Kaja v prvi šoli smučanja
Kranjska gora (jan 2010) in Kaja v prvi šoli smučanja
Kranjska gora (jan 2010) in Kaja v prvi šoli smučanja
Kranjska gora (jan 2010) in Kaja v prvi šoli smučanja
Kranjska gora (jan 2010) in Kaja v prvi šoli smučanja
Syndicate content