´

Julija 2008 smo na poti proti Portugalski (klikni TUKAJ

Tuši s toplo vodo so v kampu na žetone. En žeton je 0,30 eur za tuširanje ….. max 3 minute. Pa si predstavljajte, da si v penah od glave do pete, tuš se ti po 3 minutah ugasne in ti ni na voljo niti mrzla voda. Edina rešitev je, da stopiš ven, pokukaš levo in desno in gol kot Adam in Eva poiščeš prosto tuš kabino, ki ni na žetone (samo mrzla voda). No, seveda na to prej pomisliš in vzameš s sabo 2 žetona :-). Da ne govorim o plaži. Kriza !!! Široka cca 10-20 m, že od "včeraj" pa posejana z zakoličenimi senčniki. No, za usest je še prostor. Edina prednost, ki jo lahko za ta kamp omenim je, da smo imeli možnost izbrati prostor za naš šotor in to v dobro senčnem prostoru, vse ostalo je pod katastrofo. V dveh dneh niti prstov nisem pomočila v morje (razburkano morje, umazana voda).

Tisto zeleno na desni (drevesa) pomeni konec širine plaže :-)

Camp L'Ultima Spiaggia, Barisardo http://www.campingultimaspiaggia.it/web/index.php:

"Zvezdice" se tu dobro občutijo: lokacijo šotora smo si sami izbrali (blizu WC-a in tušev), avto parkiran 20m stran, sanitarije so čiste in lepo opremljene, topla voda pri umivanju posode, plaža "diha" in ni množično obiskana, pralni stroji, kotiček za likanje, posebna kopalnica za mamice z dojenčki, končno možnost za enostaven dostop do WI-FI.

Edina slabost (ki pa spet ni bila tako moteča) pa je dokaj majhna in skromno založena trgovinca v kampu (bi pričakoval, da bo večja glede na kategorijo in velikost kampa), na WC-jih tudi ni toaletnega papirja.

Za animacijo v kampu skrbi cca 10 mladih fantov in deklet, ki dobro opravljajo svoje delo. Z njihovimi pozdravi in nasmeški že prvi dan ob prihodu dobiš občutek, da se poznamo že od lani :-). Njihovo počitniško delo (predvidevam) verjetno niti ni tako enostavno. Zjutraj jih že ob 7h vidiš, kako skrbno čistijo sanitarije, dopoldan kratkočasijo goste kampa na plaži (gimnastika, vodna aerobika, igre z žogo,…..), popoldan (16-18h) zabavajo otroke v mini-clubu, ob 21h vodijo baby disco, v kasnejših urah pa poskrbijo za odrasle (ples, glasba, dramske uprizoritve). Kar delovno, bi rekla in kljub temu se ti smehljajo na vsakem koraku. Plačilo ? Verjetno ni zanemarljivo.

Plačilo (3 nočitve, 2 odrasla, 2 otroka, šotor, elektrika) = 148 eur.

International Camping Valledoria je lepo urejen, senčen kamp, blizu plaže (cca 50-100m), z solidno urejenimi in čistimi sanitarijami (topla voda), s trgovino, ki je od recepcije oddaljena cca 50 m. Edina slabost je, da z avtom v kamp ne moreš zapeljati (ko razpakiraš, ga pustiš zunaj na parkirišču), motile pa so nas tudi mravlje, ki so množično gomazele na naši parceli. Tu so mi na plaži uspeli posnetki sončnega zahoda…..ognjena krogla, ki se utaplja v morju :-)….sem zadovoljna.

Slike: http://www.nastja.com/?q=node/284

Ocena kampa (http://www.camping-sagone.com/accueil.html): manjši, solidno urejen z lastnim bazenom za odrasle in ločenim za otroke, naša parcela senčna, ograjena z nasajenim grmičevjem, priključkom za elektriko, lastno vodno pipo in prijetno kamnito kuhinjsko nišo. Res fajn, edina slabost: do plaže je 1,5km (potreben avto).

Kopanje na plaži Sagone. Le-ta je (na žalost) oddaljena cca 1,5 km od kampa. Ampak to izpade na koncu kot nepomembno, le iščeš kampe na slepo. Se pač odpelješ tja z avtom. Plaža je čista, drobna mivka, v vodi pa droben pesek. Raj za N. in K. , ki sta popoldan preiskusili tudi bazen. V njem sta bili 3 ure non-stop. Zvečer v kampu: glasno in burno spremljanje finalne nogometne tekme med Španijo in Nizozemsko in slavnostno vriskanje s pesmijo "viva e spania".

Plačilo za 4 nočitve (avto, 2 odrasla, 2 otroka + šotor) = 168 eur

Več na: http://www.nastja.com/?q=node/276

Julija 2008 smo na poti proti Portugalski (klikni TUKAJ) bili primorani zaradi dolžine poti narediti tudi nekaj postankov v Španiji. Ob odhodu iz kraja Cullero smo zavili na avtocesto A7 in A31 proti kraju Albacete. Tu smo se morali v popoldanskih urah odločiti kam naprej in kje prespati. Sredi mesteca Albacete se je Marko uspel priklopiti na internet in odkril lokacijo kampa Los Batanes. Odločitev je padla in odpeljali smo se naprej - temu kampu naproti, brez kakršnihkoli pričakovanj, le z željo, da se čimprej ustavimo in prenočimo (ura je bila 16h). Naša navigacija nas je pripeljala v mesto Ossa de Montiel, kjer smo se brez težav prijavili in zapeljali v kamp, ki se kliče Camping Los Batanes. Ta je lociran v parku Parque Natural de las Lagunas de Ruidera, kjer te narava povsem prevzame že na poti do kampa. Nad urejenostjo in čistostjo kampa smo bili ugodno presenečeni tako da smo se odločili da bomo prespali kar 2x in ne samo 1x. 

Vsekakor priporočamo obisk tega kampa, če vas pot slučajno zanese tu mimo. Več na: http://www.losbatanes.com

img: 

Zadnji teden v avgustu smo izkoristili za še zadnje morske radosti preden smo otroke poslali greti šolske klopi. Tokrat smo odrinili na Hrvaško, kjer že dolgo nismo bili :-) Prijatelji so nam odstopili svojo prikolico in poskrbeli, da smo se punce imele čudovito. Kopanje, kolesarjenje, mini-golf, trampolin, pedalin, in še kaj drugega smo preiskusile v kampu Pineta v Fažani pri Puli.  Kamp se nam je zdel več kot zadovoljiv, vendar kot sem bila informirana s svojo ponudbo in infrastrukturo še daleč ne dosega nivoja ostalih kampov. Miki in Tari hvala za prijetno druženje in zabavo, Petrinim staršem pa za prijaznost, da so nam odstopili svoj "morski domek".

Več v slikah spodaj.

img: 

Podalpski svet Nadiže (vikend kampiranje v Podbeli, 9.-10. avgust 2009)
 
Drugi vikend v avgustu 2009 smo se odločili, da okusimo skrajno zahodni podalpski biser pokrajin - zahodno od Kobarida ob reki Nadiži, ki izvira v Breginjskem kotu in nadaljuje svojo pot na italijansko stran. Ta predel Beneške Slovenije je leta 1976 močno uničil potres.
 
Kampirali smo v kraju Podbela, kjer je v tem času mrgolelo turistov, domačih in tujih. Dokaz, da se ljudje tudi poleti radi odpravijo proti goram in namočijo svoja telesa v slovenskih rekah, čeprav malce hladnejših od morja. Zaradi polnega kampa, so nas usmerili 700m naprej, kjer se nahaja drugi del kampa - novejši, malce manjši, vendar v času našega obiska manj zaseden, kar je še dodaten plus. Vidi se, da so ga postavili preudarno in načrtno. Skrb za sanitarije in čisto okolje je poudarjeno na vsakem koraku. Trenutno edina slabost, ki sem jo opazila je, da je področje kampa povsem na prostem. Vendar bo verjetno kamp doživel preobrazbo tudi v tej smeri (drevesa so sicer že posejana, vendar gre za mladike, ki seveda še ne morejo nuditi sence).
 
Reka Nadiža s svojim izvirom v Breginjskem kotu pa nas je povsem očarala. Raziskali smo jo kar s kolesom, ki so za tovrstni oddih na tem podalpskem področju, izvrstna odločitev. Z Nastjo (9 let) smo prekolesarili od Podbele preko Robiča in Starega sela do Kobarida, cca 13 km bi rekla. Pot je od Podbele do Robiča gozdna (ob sami reki) in ponekod tudi malce "groba", saj se je treba previdno izogibati kamenjem, proti koncu pa je tudi 150 m strmega spusta preko drevesnih korenin, tako da je najbolje da tam kar sestopiš s kolesa.
Reka se mi je zdela najlepša na lokaciji cca 1 km naprej od kampa v Podbeli, kjer je na ogled Napoleonov most (takih in podobnih je menda še nekaj), pa predel ob kolesarski poti v smeri Podbela-Robič. Na tej poti kar avtomatsko stisneš na kolesu bremzo, saj se ti ponujajo čudovite priložnosti za postanek na kolesarski gozdni potki: sprehod čez mostiček, ki vodi čez reko, pa kopanje v skritem tolmunu, kjer je narava 100% neokrnjena, voda pa čista kot biser. Čudovito, res !! 
Marko se je 2. dan celo podal s kolesom na višino cca 1200m oz. na Kobariški ali Breginjski Stol (1673 m), ki se nahaja med rekami Učja, Soča in Nadiža. Z vrha je lep pogled na Kanin, del osrednjih Julijcev in Krnsko skupino Julijskih Alp, pod njim pa na Breginjski kot, kjer smo se v tistem času punce namakale v Nadiži (Podbela).
 
Naredili smo tudi krožno avto-furo: Kobarid-Staro Selo-Borjana-Breginj-Logje-Robidišče (najzahodnejša slovenska vas) ter na italijansko stran in nazaj v Slovenijo s prihodom v kraj Podbela.

Na tej poti smo se ustavili v Breginju, kjer smo si na zunaj ogledali Breginjski muzej, kompleks dvonadstropnega starega kmečkega poslopja, ki je hkrati arhitekturni in etnološki spomenik. Po svoji zunanjosti hiša kaže na izgled nekdanje vasi, porušene v potresu leta 1976.

img: